ODSEV NA STEKLOVINI LUNE (zlogovnica)

 

Čas

 

 rase

 

 mimo nas.

 

 Vedno vase.

 

Spreminja svoj stas

 

 kot luna , ki  pase

 

ozvezdja  nočne jase.

 

Skozi njen zaripli obraz

 

še danes občutim rjast mraz,

 

ki  objeda rodovitne klase.

 

Krokarji  teme  mi  utišajo glas 

 

pod  lučjo  neba, ki misli posrebri v  plaz.

 

Plevel  navad se v krošnjah  dni  kot mrak  razpase.

 

S slepo   pego oči  iščem pot  v sočasje.

 

Vonji vrlin mi uhajajo iz vaz,

 

kamor polagam  želje  za okras.

 

S  privzdignjenih  nebesnih teras

 

krogla  skrivnosti zre vame,

 

ko drsi   čez  vseglasje.

 

Luna je brezčasje.

 

Smo  kot  rujast  kras,

 

ko vsak zase

 

 v isto gaz

 

tkemo

 

čas.

Ida Semenič- adisa

Ida  Semenič- adisa

Poslano:
17. 06. 2011 ob 22:29

Poskusila sem napisati zlogovnico, priznati moram, da je kar zapleteno in sem imela za pomoč 

Oblike srca od Borisa A. Novaka. Vsake pomoči za izboljšavo pesmi  bom zelo vesela. Hvala in

lep večer, pozdrav vsem, adisa

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Ida  Semenič- adisa
Napisal/a: Ida Semenič- adisa

Pesmi

  • 17. 06. 2011 ob 22:25
  • Prebrano 720 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 429.12
  • Število ocen: 14

Zastavica