Potiho uprasnem vžigalico in se nagnem proti mizi.

Z vajenim gibom potegnem k sebi pepelnik,

te pogledam in ne odgovorim še,

ne takoj,

to bi naznanjalo preveliko pripravljenost.

Raje se zazrem v sosednji balkon,

po katerem lenobno postopa bel mačkon,

te še enkrat postrani premerim in razprem

ustnice, rahlo vdihnem,

jih vnovič stisnem

in pomislim, da nama je tudi v dvoje čisto

lepo. Pripravno je biti po dva.

Nato se nasmehneš in razdreš surovo šalo

o tem, kako je bila vse skupaj potegavščina.

Četudi vem, da si otroka res želiš,

sprejmem igro in odložim cigareto,

da ti položim dlan na zatilje

in te privijem k sebi.

Ne povem ti, da je že prepozno

za nadevanje mask, samo

puhnem dim vzdolž tvojega hrbta in pomislim,

da se mi pravzaprav ne ljubi prenehati

s kajenjem.

yoyoba