okorno seciramo lastno bit
in z mastne kože izpiramo
igle zamolčanega sonca
drvimo oslepljeni
tja v dan tja v dan
kot konji kot rablji
ki so tik pred zdajci
zamolčali skrivnost
lastnega hrepenenja
s prstjo si še zadnjič
natremo bleda telesa
da bomo všeč tistemu
ki ga nismo spoznali
da bomo vsaj na videz
med nebovzetjem
vsi enako otožni
Poslano:
17. 06. 2011 ob 15:03
Spremenjeno:
20. 06. 2011 ob 08:09
hoj, bravo Dani. po dolgem času te spet berem ...
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dani Bedrač
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!