V brezčasnost vdihneš uro na zvoniku.
Prepelješ svet.
Potuješ z refrenom na sočnih izboklinah
in v ritmu popoptnika
seješ okvir prepletenosti.
Prihajaš s sončnim zahodom
na obrobje jasnih izbrisov
kostanjevih krošenj;
obstaneš, oddahneš si
in pomežikneš v odsev zapoznelih
žarkov v krilati silhueti.
Prisluškuješ sencam v snopu tišine,
zadrhtiš v galopu pričakovanj;
zdrami te korak.
"V brezčasnost vdihneš uro na zvoniku" , lepo.
Nizanja prispodob ti grejo kar dobro od rok,
nadaljuj na poti slikanj, saj z izboljšanjem vsake pesmi, izboljšam tudi sebe, mar ne Spominčica?
Čestitke
Svit, hvala ti,. Tvoj komentar mi veliko pomeni. Ko boš mnenja, da močno mimo "sekam", me tudi prosim, opozori in ... svetuj. Rada te berem - tvoje pesmi.
Lahko noč, spominčica
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: spominčica
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!