Teci, le teci kolikor moreš, prestrašena žival.
Skrij se v prostranosti puščave, zarij se v pesek
in nikoli več ne dvigni svoje uboge glave.
Teci pred divjimi levi, ki vohajo tvojo gnilo kri.
Pokvarjena si, a oni so lačni.
Nimaš več veliko časa.
Kazalci neusmiljeno tečejo in vročina te golta v svoja nedrja.
Še malo.
Tik tak tik tak …
Divji levi se ti že približujejo,
danes si na jedilniku ti,
obrali te bodo do zadnje kosti in pustili ostanke,
da zgnijejo.
Ostala boš le še kot smet in kmalu izginila.
Imaš še nekaj stotink uhajajočega trenutka.
Tokrat ni nikogar, ki bi te rešil pred lačnimi zvermi.
Le teci, le teci,
nimaš več kam uiti.
Ostala si sama in končno boš izkusila sodoben Hamurabijev zakonik.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Sara shiney
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!