Zahodno nebo v zatonu.

Oblaki so akterji filma.

Igrajo zahojene pokrajine,

spreminjajoče se skozi čas.

Prerez zgodovine nekega drugega sveta

iz drugega vesolja.

Najinega.

Vse se odvrti v času trajanja

seslanja ene cigarete - dveh, treh -

in še kakšnega globjega potegljaja dima

ter požirka ljubezni - dveh, treh ... tja do prekucnjene osmice.

Sledi delček oddiha z reklamami.

S pticami v avri dreves v kadru.

In

spet nova epizoda,

skozi srkljaje dima in požirke ljubezni.

In tako

vnedogledno

vnebogledno

neminovno

trajajo

najini večeri

ob

hišnem kinu.

Tomaž Mahkovic