Iz globin požene se v svet,
raste in raste,
želi si rasti in živeti,
pokuka na plano
in vidi jablano,
ki vpeta je v nevidno realnost
in vpraša se zakaj.
Ne, ne grem v ta raj,
raje živim v svojem peklu,
v globini svojih sanj,
nakar zakoplje se nazaj,
nikoli več ne vpraša se zakaj,
le bedi, trpi,
ker zase brez življenja se drži.
A vendar v luči svojih sanj
reče si mogoče pa le kdaj
pokukam v svet nazaj!

bask