MRAZENJE



Draži te
večno previdna hoja človečnjaka skozi rime,
v nerodne verze prelit
spomin na utrujeno staro mamo,
oveneli stihi o njenem pergamentnem nasmehu.

Živcira te njegov otožni spev.

Na bruhanje te sili njena upesnjena podoba
v obledelem spominu ranjene živali.

In zvečer
ko pljuješ po širokih ulicah mesta
v steklu razkošne izložbe
spet uzreš odsev njegovega upadlega obraza.
Srh te spreleti.

brezno

Komentiranje je zaprto!

brezno
Napisal/a: brezno

Pesmi

  • 24. 04. 2008 ob 19:22
  • Prebrano 787 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 94
  • Število ocen: 4

Zastavica