Ko te blokovski sosed želi spoznati, te ulovi na stopnišču in te povabi v stanovanje, da ti razkaže svoje lovske trofeje, vključno z medvedom, ki je razpel svojo temno kožo preko belega opleska najdaljše stene v dnevni sobi, s katere bulji vate - iz medvedom tako nenaravne pozicije glave, pričvrščene z vijaki - da ti zakrči srce.
Prazno te bulji, medved, ki to več ni.
Mimo svojega plenilca te bulji.
Mimo plenilca, ki ti bulječih oči pravi "Nočeš?" ko vljudno odkloniš ponujeno pijačo s "Hvala, ne." In mu ob tem poblisne oko - nekako stekleno.
In se poslovita z nasmeški na ustnah.
In se sprašuješ (potem, ko te blokovski sosed ne želi več spoznati, ko ga poznaš in ko si spoznal, da je lovec), koliko tebe je uplenil. In ... komu bo kazal trofeje?!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Tomaž Mahkovic
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!