Ne vem kako naj ti pokažem, a ta občutek je res boleč,

veliko časa preživiva skupaj, a to nikamor ne vodi,

bojim se, da me bodo drugi prehiteli,

gotovo imajo več poguma kot jaz,

tebi pa tudi ni povsem jasno, kaj si sploh želiš.

Rad bi bil jezen nate, ko se smejiš njihovim besedam

in, ko se do njih vedeš tako, kot se do mene,

a ko sva spet skupaj pozabim na vse.

Rad bi te le nasmejal in ti pokazal,

da sem drugačen, boljši od njih,

a kaj ko se včasih smejiš tako neumnim rečem

in navdušuješ se nad tako čudnimi stvarmi.

Vseeno mislim, da se počasi zaljubljam vate,

čeprav vem, da nisi najlepša na svetu,

a v tebi sem našel vse, kar iščem pri dekletu

in večino časa preživim z mislimi nate.

Očaraš me vedno znova, ko me pogledaš s svojimi velikimi očmi,

a bojim se, da tvojega pravega mnenja o meni nikoli ne izvem.

Upam, da me kdaj zasačiš, ko bom poslušal vsak tvoj dih,

ker drugače ti ljubezni morda nikoli ne bom izkazal.

Rad bi bil le nežen do tebe, pa mi nekako ne uspe.

Vem, kaj delam narobe, a napake so že narejene

in vsakič, ko te spet pogledam,

upam, da mi jih kdaj oprostiš.

Drugi bi rekli, da s hrepenenjem po tebi le izgubljam čas,

a drugi ne bodo nikoli razumeli,

da na samem vedno razmišljam le o najini usodi,

in, da brez tebe tudi sebe ne vidim več.

jt