Včasih dan je pust in prazen,

dan kot vsak, a neprijazen,

brez ljubezni, brez topline,

poln je senc in poln sivine.

Brez občutka za lepoto

misli plovejo v samoto,

le nekje v srca globini

se porajajo spomini.

Takrat čutim hlad življenja,

hlad, ki nikdar ne pojenja,

včasih se le malo skrije,

a potem ponovno vzklije.

Jutri spet bo sončen dan,

bom pozabil dneve ran,

v prsih up, v srcu sanje,

kako lepo verjet je vanje.

Danilo