uokvirjen čas
se tesno prilega
oboku neba
preteklost
bruha
iz prepolnih celic spomina
razpotegnjeni bliski
parajo
zažirajo se
v globine
vzporednih svetov
glasno grmenje
cefra
poslednja vlakna sanj
zlomljene duše
se ječe
valjajo
v blatu
v umazanih šipah
medli odsev
hirajoča svetloba
ustvarja privid
bližnjega diha smrti
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lea199
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!