ZLATO-RUMENO SONCE
Umiram, sonce moje,
umiram sonce zlato-rumeno.
Daj dež, zbudi se, stopi mi srce,
ker sem kot oblaki na nebu,
ki sanjajo o mavrični lepoti.
Obširno nebo, boli me telo,
ker želim si njeno mehko rokó.
Hej leseni prijatelj Drevo,
meni gre slabo, ker še samo njegova bo.
Upal sem, da bom njej vroči plen.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Mišel Žafran, Narfaž Lešim
- 09. 06. 2011 ob 16:49
- Prebrano 942 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 82.65
