moloh
za nama laja
traktoristov pes
in tvoja mama
ko plavava skozi
razmočeno gmoto ranjenih teles
grizeva grozoto
digitalna ura na zvoniku
monotono bije
izvije se iz misli krik
obzorje reže polja
kjer prečkava krvavo mejo
drevo je ob drevesu
in ob štriku štrik
vetrič topli redči smrad
ob mrliču maje se mrlič
imam te rad te stisnem k sebi
in padava na zemljo
ki bo v bolečini spet rodila
kar zdaj lakomno požira
V tej tvoji pesmi vidim močno psihološko zgodbo. Ne bom jo razlagal, jaz jo vidim po svoje, drugi morda drugače. Poistovetiil sem se z njo. Vsekakor čestitam za pesem.
Lp, DUSANN
Ponovno izredna pesem, vredna večkratnega branja. Brezno, čakam naslednjo. :)
LP, Legy
Take, ki se zapišejo same, so skoraj po pravilu odlične! In tudi tale je taka!
Meni je všeč, dopušča možnost izbire ...
Murka
Žmohtna tale, kot naslov. Hitro te obda s sliko in atmosfero. Odlično.
Se strinjam Murka. Sem enkrat že parafraziral pisca/pesnika/aktivista A. Bretona, pa bom še enkrat, nekako takole je rekel: "smo le skromni aparati registratorji". Zaznamo, predelamo, razstavimo (na ogled postavimo). Da nem preveč zabluzo, me veseli murka, in hvala tut tebi Gnu. Btw.: kje je tvoja čreda ?
Lep pozdrav, brezno
Hehe, moja čreda izgubljenih ovčic se pase pri sosedih. Ne zastopim sicer vprašanja, ampak odgovor bo verjetno v tem okvirju jasen ;)
Odlična, moje čestitke:)
Res vleče v ponovno branje, tokrat sem končala drugo.
Pozdravljen!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: brezno
- 09. 06. 2011 ob 12:34
- Prebrano 1188 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 727.17
- Število ocen: 19