Nekoč
Srca utrip, kot da ga ni,
prazno oči v nebo strme,
ranjene mi ustnice molče;
kdo sem jaz, ti?
Nalahno dvignem roko v zrak,
cvet vrtnice utrgam,
prisluhnem glasu, čakam;
ne slišim, me zagrne mrak.
Nekdo gre mimo, šepetajoč,
zbode me njegov pogled,
in sama spet, moj svet;
pokažem vam svoj jaz, nekoč.
prazno oči v nebo strme,
ranjene mi ustnice molče;
kdo sem jaz, ti?
Nalahno dvignem roko v zrak,
cvet vrtnice utrgam,
prisluhnem glasu, čakam;
ne slišim, me zagrne mrak.
Nekdo gre mimo, šepetajoč,
zbode me njegov pogled,
in sama spet, moj svet;
pokažem vam svoj jaz, nekoč.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: milagros
- 23. 04. 2008 ob 20:08
- Prebrano 787 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 235
- Število ocen: 6
