Forum

PREVOD: Snowflake.*: KRIČIM S PTICAMA

Kričim s pticami! Snowflake.*

Veš kako je stati nad prepadom in gledati v morje?

Gledati zato ker je lepo, ker je višina smrtna, ker dihaš tisti zrak, ki ponese drobne kaplje morja do tvoje kože?

Se spomniš kako je odtrgati cvetlico?

Prekiniti stik živega z živim in cvetlico občudovati, kot edinstveno.

Kako je ko hodiš po sveže pokošeni travi, posuti s kristali hladne rose?

Stopati, kot da se bojiš, da boš umazal svet in ranil nedolžne.

Še veš kako bolijo drobna zrna peska, ko nanje položiš svoja bosa stopala?

Ko čutiš bolečino, a te ne moti, ker veš da je ta ovira premagljiva.

Še čutiš drobne solze poslane iz nebes?

Tiste ki padajo, ko te presenetijo na tvoji življenjski poti.

Kdaj vonjaš na kilometre oddaljeno nevihto?

In tisti strah v tebi narašča, narašča pričakovanje, a hkrati si miren, ker vedno prinaša tudi upanje.

Kdaj slišiš mlade ptice, ki kričijo ker se bojijo višine?

Ne razumeš jih, a njihov jezik ti je kar naenkrat tako blizu, kot da si ti sam ptica.

 

Jaz stojim na ostrih skalah, a cvetlic ne trgam.

Hodim svobodno, čutim mrzlo roso in ostro kamenje,

solze vzamem za svoje, nevihto sprejmem kot odrešitev

in skupaj s pticami kričim tudi jaz….

 

 

Kričim s pticama

 

Znaš li kako je stajati nad ponorom i gledati u more?

 

Gledati zato jer je lijepo, jer je visina smrtna, jer dišeš onaj zrak što do tvoje kože donosi sićušne kapljice mora?

 

Sjećaš li se kako je otrgati cvijetak?

 

Prekinuti spoj živoga sa živim i diviti se cvijetu, njegovoj jedinstvenosti.

 

Kako je kad hodaš po svježe pokošenoj travi, posutoj kristalima hladne rose?

 

Koračati kao da se bojiš da ćeš uprljati svijet i raniti nedužne?

 

Znaš li još kako bole sitna zrnca pijeska kad na njih spustiš svoja bosa stopala?

 

Kad osjetiš bol, ali ti ne smeta, jer znaš da je ta prepreka pobjediva.

 

Osjećaš li još sićušne suze poslane iz nebesa?

 

One što padaju, što te iznenade na tvom životnom putu.

 

Da li kad na kilometre zamirišeš odaljenu stihiju?

 

I onaj strah u tebi raste, raste očekivanje, a istovremeno si miran, jer uvijek donosi i nadu.

 

Čuješ li kad mlade ptice što kriče, jer se boje visine?

 

Ne razumiješ ih, ali njihov jezik ti je odjednom tako blizu, kao da si i sam ptica.

 

 

Ja stojim na oštrim grebenima, ali cvijeće ne trgam.

Hodam slobodno, osjećam hladnu rosu i oštro kamenje,

suze uzimam za svoje, stihiju prihvaćam kao odrješenje

i kričim zajedno s pticama...

 

 

Snowflake.*

Poslano:
15. 06. 2011 ob 22:51

Me veseli, da si izbrala mojo pesem za prevod. Odličen prevod!

Mi je bilo v veselje prebrati!

 

Lp.

Zastavica

Komentiranje je zaprto!