Kam odšel je lanski sneg,
kam se je zgubil?
Na posejani njivi
seme nežno je pokril.

Kam odšel je lanski dež,
kdo ga je popil?
Iz prsi matere je Zemlje
žito zeleno zalil.

Kam odšlo je lansko sonce,
kje je ugasnilo?
V žitno klasje se je vtkalo,
zlato dozorilo.

Kam odšel je lanski veter,
kam jo je popihal?
Skril se je v žitna zrna,
pleve iz njih odpihal.

Kam bova odšla pa jaz in ti,
ko jutri konec bo poti?
V grobu bo telo trohnelo,
in dušo božje sonce grelo.

Ida Semenič- adisa