Večerni polmrak
Prazna je gorska livada,
rože sedaj ne cvetijo.
Mrak nad soncem prevlada,
meglice v dolino bežijo.
Kača po travi se vije,
usoden človeku je strup.
Bodalo nedolžnega ubije,
kri obarva mu trup.
Strup so moje besede
in ostro rezilo moj glas.
Želja rešiti se bede
popači moj pravi obraz.
rože sedaj ne cvetijo.
Mrak nad soncem prevlada,
meglice v dolino bežijo.
Kača po travi se vije,
usoden človeku je strup.
Bodalo nedolžnega ubije,
kri obarva mu trup.
Strup so moje besede
in ostro rezilo moj glas.
Želja rešiti se bede
popači moj pravi obraz.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Luka Pajek
- 19. 04. 2008 ob 01:09
- Prebrano 1255 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 295
