Prečudni so tile nevidni možici:
Ranijo hitro, prav redko celijo;
Esence sploh nimajo, kajti v sredici
Dišijo po izmišljotini. Dišijo?
Smrdijo! Sam zlodej jih v peklu ustvarja.
Očesne preveze nam radi delijo,
Da ne bi zagledali, kar je očitno,
Kar nam razum poda neizpodbitno
In kar nam srce na ves glas prigovarja.
Aleksandra Kocmut - Kerstin