Iskal zaliv miru.
Opustil trepet.
Opuščal skorjasto.
S krepkimi zamahi plaval
po deroči vodi magičnih oči.
V toku, blizu vrtinca,
z melodijo golega telesa
in s krikom ob zarji,
obali z znamenji,
prebudil sanje jutra
in šel za dihom
v širne bleščave
plamenečega gozda.