Lep pozdrav tudi s strani uredništva, Emč. Pridružujem se Andrejkinemu mnenju.
Rada pa bi te že zdaj opozorila na obračanje besed v pesmi tako, da bi se za vsako ceno rimale - hočem reči: po navadi ne dajemo pridevnikov na konec sporočil - take rime, kot so lepo / hudo so super, ko se igramo rime, ko pa jih tako postavimo v verz v pesem, pa delujejo preveč "na prvo žogo".
Pri pisanju pesmi je prav to zanimivo: več ali manj pišemo o stvareh, ki jih vsak človek kdaj doživi / opazi / dojame. Poseben je način, kako to povemo. Zato iščemo izraz, ki ne bo enak prejšnjim (to pomeni, da tisti, ki piše, mora tudi veliko brati).
Večkrat na delavnicah za pisanje naredimo takole vajo (če si pri volji, se tudi ti preizkusi v njej):
Pesem, ki smo jo napisali v rimah, napišemo v prostem verzu (to je tako, da slediš naravnemu ritmu besed, kot pri govorjenju) - seveda lahko izbiraš nove, boljše besede, ubereš drugačen vrstni red ..., edino, kar je "obvezno" je, da ohraniš smisel pesmi.
To pišem zato, da bi usmerila tvoje pesniško raziskovanje, saj se mi zdi, da imaš veliko zanimivega povedati. Lepo, da si z nami,

Ana

in še link

Razvoj zvezd avtor Emč