Res je Serigala, v vseh obdobjih življenja jih rišemo, tudi v zrelih letih, tistih, ki gredo že čez pol metra življenja:)), ko je le prilika. Jaz sem že med srčkarji, najsibodi sneg, mivka, pesek, kamenčki in še bi se kaj našlo. Drevesu prizanesem, oz. dvema nisem prizanesla:)). In lepo jih je videti, tista lectova, ki jih dobiš v dar ob posebni priliki, da ne govorim o čokoladnih:)). In vprašala si, ali nehamo risati, mislim da ne, razen morda tistih, ki mislijo, da je srčkanje le privilegij ali domena mlade dušice:)). Pesmica je pa lepa, se strinjam, všečna, kot si zapisala ti, Serigala.

lp, ajda

Ljubezen mora biti! ;)

lp S.

Hojla! Se oproščam za malo pozen odgovor. Hm...kdaj nehamo risati srčke? Verjetno res nikoli, jih pa več v določenih obdobjih (npr. zaljubljenost, zasanjanost, mogoče v mesecu maju?). Hvala za pohvale za pesem. Drugače sem jo napisala za domačo nalogo pri slovenščini:-). Očitno mi je kar uspela.
Lep pozdrav, še veliko navdiha!
Rožmarin