tale zapis pa je pravzaprav bolj blog kot poezija. Lahko bi ga v
celoti objavila tu na forumu, npr. v rubriki klepetaj s člani ali
pesniško razpredaj.
Morda bi ohranila le tale del:
Divni su trenuci dok pišem. Nestanu nevolje, nestanu boli, samo
ljepota se ukaže u punom sjaju. I nosi me neki polet, radost, sve
brige postanu rješive i vidim samo svjetlo preda mnom, pravi put
kojim treba ići – put mira, ljubavi, prijateljstva i istine.
Lahko ga tudi razdeliš na verze, npr.
Divni su trenuci
dok pišem.
Nestanu nevolje,
nestanu boli,
samo ljepota ...
Hvala, Kerstin! Tudi sama sem mislila, da bi bilo bolje objaviti to na forumu. Bil je trenutek, ko sem želela izraziti svoje misli, zavedam se, da ni neki dosežek, a sem vesela, ker končno lahko tukaj izražam svoje misli in tudi prevajam pesmi. Včasih je dobro, včasih manj dobro, a me izpolnjuje. Bom poskusila, zato bom izbrisala tisto napisano in se malo poigrala z besedami, pa ponovno objavila nekaj podobnega, v obliki, kot si mi svetovala.
tako čudovito si zapisala ta "blog" ali poezijo - zakaj pišeš, kaj se takrat dogaja s teboj ... tudi jaz podobno razmišljam. Ja, to smo mi, pesniiške duše ... Mirne sanje ti želim, pravzaprav obema, tudi Kerstin !
Hvala, spominčica... Ne vem, če bi sedaj želela malo "dodelati" v obliki, kot mi je svetovala Kerstin, bi morala to izbrisati ali kako? Verjetno je to bolj vprašanje za Kerstin. Kako naprej - zbrišem ali pustim? Da, napišem tako, kot čutim in res uživam v tem, ne glede na ocene. Ko pišem, pa tudi ko prevajam.
P.S. Odločila sem se, da bom to, kar sem napisala, prenesla na forum, pod Klepetaj s člani, in poskusila od dela besedila narediti pesem, ki jo bom objavila.
Prav si se odločila ... vzemi si čas. Tudi jaz pišem, ko me "prime" - brez navdiha ne gre ... potem pa besede kar vrejo ... in so odraz moje duše ... mojega razpoloženja ... ko pa se predolgo odločam, katero pesem od že napisanih, bi zapisala na našo stran, se mi zdi, da ni ta prave ...
Lahko noč, Miša, zdaj pa grem spat, ker dugače zjutraj ...