Forum
- Datum objave:
17. 05. 2011 ob 20:52 - Spremljaj
- Število komentarjev: 5
- Piše: Lea199
- Ostale teme tega avtorja
- Prebrano 1053 krat
Obupanka - Lea
Moti me še "izničijo nade".
Nada je že sama po sebi kritična, ker je vse prerada uporabljana v pesmih in nosi v sebi privzdignjenost, ki jo hitro zanese v patetiko. Tudi slovnično to ni nevtralna beseda, pravopis ji pravi neobčevalna (no, jaz bi rekla, da že starinska) in ponuja up, upanje. Vendar tudi zveza "izničiti upe" ni sveža. Tu bi se še veljalo malo potruditi.
Lp,
Kerstin
Se strinjam, najprej, da se splača potrudit in seveda, da najbolj škripa prav na tistem delu.
Najprej je bilo "izniči upanje", mrzlično sem iskala in našla, nič kaj posrečeno "nado".
Kako bi šlo "izničijo pričakovanja",
kakšni "načrti" niso kaj preveč pesniški.;)
"sanje" pa nekam klišejevske.:)
Kaj misliš?
Sama bom še malo razmišljala.:)
Lp, Lea
Obupanka
potrt pogled
sledi škrlatni luči
globoko
v gube noči
koščeni prsti
s silovitim potegom
izruvajo (izpraskajo) oporo
sama
v senci
grenkega nasmeha
prisluhne vase
odmaknjena
ob vlažnem dihu samote
čaka na glas
vetra
vabilo
na drugo stran
Bi šlo?
Hvala!
Lp, Lea
Razmišljala sem tudi v to smer:
Obupanka
potrt pogled
sledi škrlatni luči
globoko
v gube noči
koščeni prsti
s silovitim potegom
razefrajo pričakovanja (mislim, da je tako bolje, kot če tu uprabim sanje)
sama
v senci
grenkega nasmeha
prisluhne vase
odmaknjena
ob vlažnem dihu samote
čaka na glas
vetra
vabilo
na drugo stran
Razmišljala sem tudi o nekoliko obloženi različici:
mlahavo obvisijo
racefrane resice pričakovanj
vendar bi v tem primeru morala spremeniti prejšnja verza, ki sta mi všeč.
Seveda so mi prišli na misel tudi "obeti", ki mi tudi ne zvenijo preveč dobro.
Kerstin, če boš imela kaj časa te prosim za mnenje:)
Hvala:)
Lp, Lea
Porajali so se mi:
koščeni prsti
s silovitim potegom
razefrajo povprečnost
razcefrajo vsakdan
razcefrajo mir
ali
razcefrajo lagodnost(posebno mi je všeč) razcepijo dvojino
mislim, da bi bilo dobro spremeniti vrstni rad kitic (morda celo v isti, kot sem ga že imela, Pozbla;))
Obupanka
koščeni prsti
s silovitim potegom
razcepijo dvojino
sama
v senci
grenkega nasmeha
prisluhne vase
potrt pogled
sledi škrlatni luči
globoko
v gube noči
odmaknjena
ob vlažnem dihu samote
čaka na glas
vetra
vabilo
na drugo stran
Mislim (vsaj sedaj), da je tako bolje.
Lp, Lea
Komentiranje je zaprto!