Lea, ne vem, morda le pri meni tak občutek, da je ta brahek preveč
sam, oz. ne pojasni zakaj poražena. Morda sploh ni pomembno in je
to skrito, a meni se je utrnila misel, le zakaj poražena. Bi bilo
enako, če bi napisala poteptana ali kaj drugega ... Morda je ura
kriva za takšna in drugačna razmišljanja, ki dišijo po vrtanju in
kompliciranju, a vseeno, komentar je tu:).
Ajda, hvala za napisano. Res nekoliko skop zapis, tale moj brahek.
V bistvu imam že nekaj mesecev nekoliko preveč črn "pogled". Ne brez vzroka, vendar je ta tak, da se ne da ničesar spremenit. Usoda pač. Bo že bolje. Sinoči sem bila zelo utrujena. Bila sem na čudovitem izletu, (mimogrede) ki je bil zelo dobro organiziran. Že čisto na komcu sem zaznala neko besedno zvezo, ki se mi je zarezala globoko v dušo. Ni se šlo zame, vendar mi je bilo zelo hudo. Potem sem zapisala, morala bi pisati v tretji osebi in nekoliko bolj razumljivo. No, bom skušala popravit ali na novo napisat.
Sem svetel značaj, zato verjamem, da bo spet vzšlo sonce:)
Lea199, morda res v tretji osebi, nikakor pa ne briši, kot rečeno, to je bil le moj pogled in vsake očke vidijo drugače in tudi zaznavajo. Lahko pa tudi pustiš, ker to je bil odsev tvoje črnine, ki verjamem, da je že zbledela in se slika v pozitivnih odtenkih:).
Ajda, ja prav imaš:) tu bom dala v tretjo osebo. Sedaj sem nekaj razširjala, nisem še prepričana, da je to to, verjetno bom na novo objavila(kot pesem). Seveda je dnes bolje, predvsem, ker nisem utrujena:)
Veš, zelo sem vesela tvojih komentarjev:) Hvala! Lp, Lea
Nisem se nameraval odzvati na forumu, saj sem z oceno in izborom povedal dovolj. Ker so iluzije neizogibne in si tako ali tako sledijo, je vsa umetnost kako jih zaznavati in jih potrpežljivo odstirati drugo za drugo. Prav nič se ne slepim, s tem si dajem neprestane možnosti, da iz zablod pridem nepoškodovan in na novo pripravljen za izziv. Lea, prvotni zapis mi je bolj všeč kot tale korekcija, v njem ne vidim "črnine," ampak pogum. No, naj bo kot je, a svoje sem rekel. Bodi dobro.
Svit hvala za komentar, ja povedal si mi z oceno. Verjetno imaš še kako prav. Take kratke stvari, ki v trenutku preblisknejo in se globoko dotaknejo, so vedno najboljše take kot so čisto na začetku. Sinoči sem bila res dotolčena in brahek je vzklil iz bolečine. Morda ga spet popravim, le nekoliko časa si vzamem. Nocojšnja pesem je napisana vendar se tudi zanjo ne morem odločit.
No, naj se še jaz oglasim. Lea je tu dobro zajela bistvo brahka: kapljica lirike, ki se razlije, ne da bi se (pretirano) ozirala na formo. Ja, ti trije verzi bi bili res lahko zaključek kake daljše pesmi - se pa ob tem poraja vprašanje, ali bi bili v tem primeru sploh potrebni. Verjetno ne, kajti potem bi morala to (poraženost, iskanje iluzij) izraziti že pesem in ne "nauk" na koncu. Brahek je marsikdaj prav to: bistvo, zaključek (pesmi, ki je ni :) ali celo njen uvod. Seveda bi v zbirki brahkov deloval popolnoma suvereno, bodisi v stroku ali "sam samcat". :) Brahek ni kot haiku, ki izriše "sliko", je misel, ki je včasih težko ulovljiva. Lp, Kerstin
Super, Kerstin, da si pojasnila oz.razjasnila, kar me je malce žulilo:) pri brahku. Brahki so tvoji otročiči in le kdo lahko bolje to razloži kot ti:), tako se je tudi pri Lei razblinil dvom in njen brahek je nedotaknjen kot se je rodil.
Kerstin hvala za napisano:) Sinoči sem bila pošteno zmedena, kljub temu, da sem brahek ponovno popravila, mi ni bilo jasno kaj naj z njim. Ponoči sem veliko razmišljala in zelo verjetno bi čez dan še kaj popravljala, žal nisem imela časa (še sreča, da je bilo tako). Tudi pesem Po košnji nima ravno veliko z tem brahkom. S pesmijo sem skušala prikazati vzrok za počutje, ki se je iz mene razlilo v tem brahku. Prav zato, ker sem jo zaljučila z podobnimi besedami (naukom) ni dobra, moti me tudi bela žena v prvi kitici in prehod iz prve kitice v drugo (tam pri poraženki). Verjetno jo bom kmalu dodelala v kaj boljšega, seveda ne nocoj (sem preveč utrujena). Res sem pri brahku še vedno zelo negotova, to zato, ker so tvoji Kerstin in Adisini predobri, da bi lahko šla vštric z vama.
Lea, ne pretiravaj. :) Še se spomnim tvojih začetnih haikujev in kako silno in kako hitro! si napredovala pri tej zvrsti; zato ne dvomim, da boš imela tudi brahke kmalu v malem prstu (oz. loncu :)).
Ja, Ajda, lahko bi napisala tudi, da če je haiku "slika", je brahek le del te slike, vendar dovoljšen, da nasloniš nanj kot avtor bistvo, kot bralec pa, da ga najdeš - ali pa ne, si ga razložiš po svoje itd. Upam, da bomo kmalu lahko na to temo rekli kaj v živo!
Naj tukaj prilepim še mnenje Davida Bedrača, ki brahke še dodatno osvetli:
"Brahki, pesniški sorodniki haikuja, so nastali kot besedna skovanka iz besed branje in grahki. Rezultat, tj. brahek, je tako trivrstičnica, podobna haikuju, še najbolj svobodnemu. Tu ne gre toliko za število zlogov in stroge metrične postavitve, temveč bolj za drobne verzne utrinke, ki odbleskavajo s površja lirske lepote. In lirične. Saj gre za posebno, pretanjeno in prefinjeno izpoved obenem. Le-ta se oblikuje iz dvojnosti - z malim, skoraj najmanjšim obsegom pesmi narediti veliko, razsežno in učinkovito vsebino. Kot nekakšna majhna, nevidna pesniška bombica, ki jo pesnik vrže med bralce in v ugodnih razmerah to raznese in svoje razkošje razlije v bralca. Kocmutova je brez dvoma ustvarila take pogoje - z izčiščenim verzom, s premišljenim oblikovanjem besednih zvez in s celoto, ki se preplete v mrežo zvočnih in slikovitih izrazov. Pri tem gre za impresionistične trenutke sodobnega časa, ki pa segajo tudi izven časovnih meja. Bistvo je namreč prav v izokvirjanju, v procesu preseganja časa in oblikovanja večno aktualnih tem." David Bedrač, Mentor, letnik 32/številka 3/2011