Zdi se mi, da sem včasih mlinsko kolo, ki ga občasno ustavi suša ali led, ampak se tudi takrat kar vrti, navznoter. A gibanje se proti pomladi pozunanji - in tisti vrteči ritem pesmi in glasbe in pesem.si srečanja ob izidu zbornika - me vedno postavi na noge ;-)
Super se je bilo družiti, prisluhniti, se objeti, se gledati v živo in dihati skupaj in nazdraviti ... listati po novem zborniku ob harfi, ki me zmeraj začara. Naše staro dobro družinsko srečanje ob slavju. Vesela sem bila tudi, da so nas obiskali medijci, tako novinarke in fotograf z Dela, kot Dušan Berne z Radia Slovenija. O napakah pa ... glede na to, da jih tudi sama delam, sem prizanesljivejša do napak drugih. Saj, kdor nič ne naredi, jih najbrž ne zagreši ... Je pa fino, če jih lahko popravi ;-)
Sem, bil kar malce žalosten, ker nisem moral biti z vami. Na drugem koncu Slovenije sem se gledališko udejstvoval. Super, da ste se imeli lepo. Upam, da bom imel naslednjič več sreče z datumi ;)
mi je kar malo žal, da se nisem mogla udeležiti našega srečanja, za katerega sem udeležbo sicer prej že potrdila. A prijaten, vesel družinski dogodek je pač pomembnejši od mene.
Upam le, da nekako pridem do zbornika, ki sem ga v soboto zgrešila :)).
Po fotkah sodeč ste več kot uživali, in še vreme je služilo svojemu namenu.
Diham čisto počasi, nežno izdihujem, previdno, da ne bi pogasila plamenčka. In pazim, ob ognju se lahko opečeš! Da je ogenj še živ – v njegovi toploti se mi je danes spekla podčrtanka! Še kar nekaj iskric poskakuje, in čeprav morda ne bo veliko podčrtank in bralcev, ki bi se ustavili ob mojih "potičkah", naj traja in naj greje! Meni veliko pomeni-jo. Tako kot vsak vaš stisk roke!
"V ponedeljek, 9. maja, smo v reportaži z naslovom Mi smo res narod pesnikov nastop, avtorstvo in prevod namesto Aleksandri Kocmut - Kerstin pomotoma pripisali Lidiji Brezavšček. Napaka je nastala tudi pri zapisu avtorja pesmi, ki jo je prebrala gospa Aleksandra Kocmut. Avtor pesmi, ki se začenja z verzom Ta pesem je naša!, ni Lidija Brezavšček, ampak Srečko Plahutnik. Prizadetim se opravičujemo."
Evo napokon i ja imam vremena da napišem par reči, par reči zahvale svima onima koji su se potrudili i ovaj susret organizovali… par reči o radosti koju sam imao u sebi kada sam video moje stare poznanike… par reči o tome kako sam zadovoljan bio i upoznao za mene drage istomišljenike… nažalost je bilo i takvih koje i nisam upoznao… moja krivica ili ne… ne mogu reći, ili ne želim komentarisati. sve u svemu, bilo je super… I mogu reći da ne žalim onih pređenih 1500 km u tri dana da bih bio sa vama.
Prvič sem bil z vami na tem srečanju. Vsem vam povem, da sem se počutil izjemno prijetno. In počutim se kot račka, ki ji na suhem sicer nič ne manjka, a komaj čaka da spet zaplava.
Hvala organizatorjem, hvala tudi avtorjem, ki smo soustvarili toplino vzdušja.
... sicer pa: kdo bi pa pojedel potici, če nas ne bi bilo!? ...