Zelo mi je všeč, lahko bi rekla poistovetenje, morda pogovor z
drevesom, odnos ti on. Morda le pogled vase, ko tvoje oko ujame
mogočnost, trdnost, ponos drevesa. Ja, marsikaj je v tej tvoji
pesmi. In napisana na poseben način (mislim na obliko), kar lahko
za nekoga pomeni manj, za nekoga več, po želji, mislim, da:).
Pozdravljen, Albin, kočijažin predlog se mi zdi zelo fajn, razmisli in sporoči, če si za to, da ti spremenimo pesem (odstranimo mašila), zdaj, ko je že podčrtana?
zahvaljujem se vam za vaše pozitivine komentarje. Z večino kočijažinega predloga se strinjam, toda mislim, druga kitica potrebuje "a vendar", ker sem s tem hotel dodatno poudariti razliko med obema, (ki ni tako velika, kakor se sprva zdi). Tudi "v katerih", bi obdržal, kajti s tem bi se nedvoumno nakazalo, vezi so tiste, ki omogočajo vedno nova "rojstva".
Smejiš se: norček, samo drevo si. A vendar, moja razklenjena skorja, je tvoja obrnjena koža.
...
Vame vedno znova zasajaš svoje vezi, v katerih se na novo rojevam. Čez vse te brazde spomina.
Po mojem mnenju, bi to moralo ostati. Glede ostalega, kot sem že napisal, pa se popolnoma strinjam.