Forum

Kovači smo ...

Zapisana misel. Še brez imena, ponujena v kovačnico, položena na nakovalo ...

pod koraki polega
še rosna trava
in drobne marjetice
se privijejo k zemlji

pod nogami
velikana

z brezbarvnimi celicami
kipariti
kače in ovce
zmaje in ptice
pse in ljudi
iz mehkih oblakov

spreminjati podobe
sveta

leči v trave
pod večerno nebo
in se po popkovini
nikoli zares pretrgani
povzpeti do zvezde
ki trepeta iz minljivosti

v neskončnosti dvoma
 

Lidija Brezavšček - kočijaž

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
02. 05. 2011 ob 11:43

utrinek ob branju -

kaj ko bi velikan, ko leže v tisto travo postal nekako majhen in da bi kiparil kako drugače kot z "brezbarvnimi celicami"(???)

fraza kipariti s celicami mi ne gre v uho, ker ne vem, ali so tu brezbarvne celice orodje kiparja ali material ...

LP, lidija

Zastavica

murka

murka

Poslano:
02. 05. 2011 ob 11:57

Domišljavost človeka, to je velikan, ki kipari v svojih sivih (brezbarvnih) celicah podobo sveta ...

morda bi moralo biti:

v brezbarvnih celicah
kipariti
.....
iz mehkih oblakov


Pod nogami velikana spreminjati podobo sveta v neskončnosti dvoma, mar ni to zmanjševanje velikana?

Kujmo še naprej! Hvala, Lidija!


lp, Murka

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
02. 05. 2011 ob 11:59

ja, je, murka. imaš prav :)
samo je "napeljano" v zavest s tvojim komantarjem", jaz pa pogrešam udarec - šok - trenutek, ko se velikan dobesedno pretransformora v kaj manjšega.
No, ni nujno, kujemo pač, to je zgolj moj pogled.

LP, lidija

Zastavica

murka

murka

Poslano:
02. 05. 2011 ob 17:04

v neskončnosti dvoma
zbujen
v pestiču marjetice


Lidija, a je takole pomajšan dovolj majhen?

Še kdo?

Lp, murka

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
02. 05. 2011 ob 17:19

ja, super rešitev!
:)

Zastavica

murka

murka

Poslano:
02. 05. 2011 ob 17:31

Potem lahko objavim?
Joj, ampak poslati na pot brez imena? Iskrice, kje ste?? Kovači smo ...


murka

Zastavica

Ana Porenta

Ana Porenta

urednica

Poslano:
02. 05. 2011 ob 18:32

Pozdravljena, Murka, se mi zdi zanimvo to razmišljanje o spremembi perspektive (vsak je v nekem okolju velikan, v drugem drobtinica). Mene pa nekako zmotijo nedoločniki - ni jasno, kdo je tisti, ki pod nogami velikana kipari ... ali je to on sam? potem bi se mi zdelo boljše, če bi uporabila "kipari, spreminja, leže ..." ali prvooseno "kiparim..." Skratka, malce razmisleka in definiranja, kdo je tisti - je morda zakrit prvoosebni subjekt (k čemur napeljuje prva kitica)? Bi se dalo rešit zelo elegantno. Morda samo "stopati z nogami velikana"? Ja, tudi zaključek bi lahko bil manj splošen. Ne dvomim, da se bo še kdo česa tretjega spomnil ;-)

Lp, Ana

Zastavica

murka

murka

Poslano:
03. 05. 2011 ob 09:20

Bi šlo takole? Brisala sem prvo vrstico in dodala zadnji dve. Tàko jo lahko berem takò, kot sem jo umislila. Konec in ime? Kdo ve?



še rosna trava
in drobne marjetice
se privijejo k zemlji

pod nogami
velikana

z brezbarvnimi celicami
kipari
kače in ovce
zmaje in ptice
pse in ljudi
iz mehkih oblakov

spreminja podobe
sveta

leže v trave
pod večerno nebo
in se po popkovini
nikoli zares pretrgani
povzpne do zvezde
ki trepeta iz minljivosti

v neskončnost dvoma
zbujen
v pestiču marjetice


lp, murka

Zastavica

ajda

ajda

Poslano:
03. 05. 2011 ob 10:37

murka, preblisk Odlitek, Odtisek, Odtis, Vtisnjeno, Opečateno, Odbitek:), no , to so moji prebliski, boš pa rodila tistega tapravega verjetno kar sama:)).

Aja, pesem je zelo dobra!

lp, ajda

Zastavica

murka

murka

Poslano:
03. 05. 2011 ob 10:48

Ajda, ob tvojih predlogih pa so se meni utrnili prebliski: Kliše, Matrica, Kalup, Mreža,

Hvala za aja!

murka

Zastavica

ajda

ajda

Poslano:
03. 05. 2011 ob 11:01

Hehe, jaz rada ajam:)))))), če je pa še ratala aja, je pa tudi vredu:))).

lp, ajda

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
03. 05. 2011 ob 11:41

in seveda tam:

v brezbarvnih celicah (o tem smo že :)))

Zastavica

murka

murka

Poslano:
04. 05. 2011 ob 17:22

Lidija, oprosti, seveda, saj sem popravila tudi to, pa je ušlo pred lepljenjem. Zdaj čakam, da se zbudi še naslov, medtem pa počnem še kup drugih reči.

še rosna trava
in drobne marjetice
se privijejo k zemlji

pod nogami
velikana

v brezbarvnih celicah
kipari
kače in ovce
zmaje in ptice
pse in ljudi
iz mehkih oblakov

spreminja podobe
sveta

leže v trave
pod večerno nebo
in se po popkovini
nikoli zares pretrgani
povzpne do zvezde
ki trepeta iz minljivosti

v neskončnost dvoma
zbujen
v pestiču marjetice


lp, murka

Zastavica

Ana Porenta

Ana Porenta

urednica

Poslano:
04. 05. 2011 ob 18:21

Ja, zdaj je pa povsem drugače, gladko in razumljivo ;-) Za hec poskusi tisto vajo z brskanjem po SSKJ (saj se spomniš), kot smo videli pri Lei, se je enkrat že fajn obneslo ;-)

Lp, Ana

Zastavica

murka

murka

Poslano:
04. 05. 2011 ob 18:46

Poskusila sem, pa so se mi prilepile: polarnost, pozabljanje, obračanje, razcepljen ... fermentacija, kožuh, preoblačenje ...

Uf, kako debel je SSKJ!

murka

Zastavica

Ana Porenta

Ana Porenta

urednica

Poslano:
04. 05. 2011 ob 21:49

Uh, tale polarnost in preoblačenje in pozabljanje in razcepljenost in obračanje - pravzaprav čisto vse je v tvoji pesmi! In kožuh - pestič marjetice, v katerem se skriva velikan. OK, šalo na stran.
Mene zmoti edino "neskončnost dvoma", ker deluje izpraznjeno, dvom je (zlasti pri dvomljivcih) vedno takšen. Morda pa se zbudi v pestiču marjetice zaradi previdnosti dvoma ;-)
Je to velikanov svet ali se ti zdi preveč stvarno za tako filozofsko pesem?
Lp, Ana

Zastavica

Komentiranje je zaprto!