KANCONJETA ZA TIŠINO avtor
DUSANN
Pozdravljen, Dusann,
z metaforami bogata pesem, ki prevzame bralca, da jo večkrat
prebere. Zaključek je mojstrski in spet poudarjam, kako pomembni so
pesemski zaključki. Že v prozi, npr. v romanu, lahko mlahav
zaključek pusti slab priokus ali povzroči razočaranje, čeprav je
prejšnjih, na primer, 200 strani zelo dobrih; pri poeziji, kjer gre
praviloma za mnogo krajše strukture, pa je zaključek tako rekoč del
bistva. In včasih celo bistvo samo. No, tale zaključek je tak, da
"podkuje" pesem, ki zato še bolje, še trdneje stoji. Pohvale!
Zmoti pa me nekaj, in sicer: dvakrat se pojavi metafora s
tančicami:
lomim svetlobo na fragmente
tvojih
tančic las
nežno premikaš
tančice mojega odseva
Morda bi premislil o tem? Zlasti v prvem primeru me moti tudi
"tvojih tančic" + las, bolj smiselno se mi zdi tančic tvojih las.
Bi pa ene tančice nadomestila s čim drugim (npr. s prameni) ali pa
jih - v prvem primeru - preprosto izpustila:
lomim svetlobo na fragmente
tvojih las
Kaj meniš?
Lp,
Kerstin