Zadnja kitica s svojim posplošenim zaključkom in rabo postane fraze
"višji nivo zavedanja" pa pesem, ki se je krasno začela, zelo
omedli.
Poskusi najti smiselnejši (čeprav je v osnovni varianti
"smiselnost" zelo določna, še preveč) zaključeK; nenavadnejši, bolj
udaren .
LP, lidija
Oprostite ampak tole z zavedanjem nima nič, še manj z vstajenjem. Preobloženo in neiskreno. Ravno to kar me je Aleš Čar učil, da se ne sme početi pri pesnjenju. Je pa praznik res postal takšen, kot ga niza pesem. Brez zamere, to je pač moj pogled na pesem.
Oprosti, dusann, zadnje, kar mi lahko očitaš, pa je tule neiskrenost - opisala sem svoje resnično današnje doživetje in občutenja. Če tebi moja poezija "ne sede", pač ne beri. (Pomlad je v naravi pravo in resnično vstajenje od mrtvih.)
Menim, da ima vsak pravico napisati pesem, kakor jo čuti, prav tako pa ima vsak bralec pravico razumeti pesem, kakor jo vidi. Zato se mi zdi vajin "prepir" popolnoma odveč. Pesnika ne sme biti strah tega, da kdo morda njegovo pesem popolnoma drugače razume, pač v okviru svojih meja sprejemanja. Ko je pesem enkrat "vržena v svet", ni več last pesnika. Vsaj jo lahko ali posvoji, ali pa odkloni, razlaga oziroma razumevanje pa je stvar posameznika.
Saj se ne kregava Lidija, le malce trši pogled. Modri cvet ima malce "močnega starša" v transakcijski analizi, tako kot jaz, kar včasih ovira pri pesnenju, ker hočeva pametovati. Kadar ga človek "utiša" je bolje. Tehnično pa zelo dobro napreduje, sploh v sonetih, prosti pa ima še malo okoren ponekod in nekaj žuganja ter še malo blagoglasnega ritma ponekod primanjkuje. Seveda je pa drugega lažje videti, kot sebe, kot ti dobro veš, ker ocenjuješ in imaš prakso v tem.