Glede na to, da sem tukaj nova, me zanima kaj se pri prevodih pesmi
ocenjuje? Ali pesem teče kot original, točnost pisanja, sama
energija pesmi...? Ker ne vem kje delam napako - očitno pa nekje.
Eni prevodi so mi podčrtanke, pa so nastale v kratkem času, kar "v
enem dihu", drugi prevodi, v katere sem objektivno vložila več
časa, pa so mi dokaj slabo ocenjeni (povprečje je, sicer, dobro,
pik pa je malo). Slovnično mislim, da je vse ok, zdi se mi tudi, da
mi prevodi kar lepo "tečejo", ne vem pa kje ga "lomim". Prevajam
pesmi, ki so mi všeč, ne glede na to ali so podčrtanke ali
ne.
Da ne bo pomote - daleč od tega, da mislim, da bi mi večina
prevodov morali biti podčrtanke, saj jih je razmeroma veliko glede
na število prevodov. Zanima me samo, ali delam kakšno kapitalno
napako? Trudim se obdržati vse tisto, kar original ima v sebi, s
tem, da se zavedam, da prevod mora biti tudi v duhu jezika v
katerega prevajam - v mojem primeru je to hrvaščina.
Hvaležna bom za vsak komentar.
pri prevodih se ocenjuje prevajanje pesmi - tako jezikovno točnost, zajem smisla, ritma, sporočila, če se da, tudi medprostorja (če ga pesem ima). Poleg tega pa je seveda s prevodom tako kot z originalom: če je pesem v izvirniku dobra, ji tudi prevod ne more dodati toliko, da bi bila umetniški presežek.
Priporočala pa bi ti tudi (to je že ustaljena navada na našem portalu), da za vsak prevod ne odpiraš posebne teme (hitreje se ga lahko spregleda, ker zdrsne), ampak daš prevod, na katerem delaš, v delavnico Prevedi pesem (tja gotovo slej kot prej vsak zaide):
Evo, lepim sem osnovne smernice prevajanja (in kriterije ocenjevanja prevodov), zato sem tudi spremenila naslov teme:
PREVOD
a. naj bo vsebinsko, oblikovno, slogovno maksimalen možni približek izvirniku, kar pa ne pomeni, da moramo prevajati besedo za besedo; b. če gre za pesem v prostem verzu, poskusimo ohraniti njen notranji ritem, približno enako dolžino in število verzov; včasih je npr. dobro dodati kak verz (namreč razlomiti verz, ki se ob prevodu nesorazmerno podaljša, v dva verza), da en sam verz ne štrli iz pesmi, če so sicer verzi krajši; c. pri pesmih v klasičnih oblikah ohranjamo ritem, rimo in število zlogov, razen če res ne gre drugače; v tem primeru celotno formo prevoda poenotimo (če ima izvirnik 10 zlogov v verzu in jambski ritem, prevod pa začnemo z 12 zlogi in s trohejem, se te sheme držimo skozi celoten prevod); d. pri rimanih pesmih ne težimo k rimi za vsako ceno, ker lahko deluje zelo prisiljeno ter razvrednoti pesem in prevod; če ima pesem tudi standardni ritem, je pomembneje ohraniti tega kot rimo (če ne gre drugače); vemo, da so tako delali tudi znani slovenski pesniki – prevajalci, denimo Klopčič, Menart; e. če prevajamo uglasbeno pesem (popevke, ljudske pesmi ipd.), mora prevod ustrezati metrični shemi tako, da se pesem lahko zapoje tudi v prevodu; f. zelo pomembno je, da v prevodu ohranimo nianse vzdušja, ki ga pričara izvirnik, denimo srhljivost, monotonost, starinskost, vulgarnost itd.; pri tem moramo dovolj dobro poznati jezik, v katerega prevajamo, da razločimo morebitne razlike v poudarkih, da sledimo besednemu redu (ki bo morda obrnjen zaradi drugačne skladnje) itd.; g. izogibajmo se dobesednim prevodom (kalkom), saj večinoma nimajo niti smisla niti niso metrično ustrezni; prav tako ne prevajajmo besede za besedo, ker je skladnja različnih jezikov zelo različna; h. ne pozabimo, da smo na spletnem srečevališču, ki omogoča, kar dolgo časa ni bilo mogoče: hitro in neposredno povratno informacijo avtorja izvirnika, ki je lahko zelo dragocena in nam pomaga morebitne odklone speljati v pravo smer. To pomeni, da je smiselno prevod najprej objaviti v za to namenjeni delavnici, šele potem v seznamu pesmi. Tudi če gre za prevod avtorja, ki na portalu ni prisoten, je delavnica pravi kraj, kamor najprej prilepimo svoj izdelek, saj več glav več ve in so mnenja članov in uredništva lahko koristna smernica, kako prevod izpiliti.