Pozdravljen, Ivan,
nič hudega, srbsko dovolj razumem, da sem tvoj odgovor brez težav prebrala in razumela, pa četudi bi pisal v slovenščini oz. v "srbvenščini", ne bi bilo nič hudega. Materni jezik (no, v tvojem primeru celo madžarski!) je materni jezik in kot tak vreden največjega spoštovanja, in če se ob pisanju v tujem jeziku na forum prikradejo "lažni prijatelji" idr. pomanjkljivosti, me to niti najmanj ne moti - pa mislim, da večine tukaj tudi ne! Navsezadnje je čar forumskega druženja na pesem.si to, da se (spo)razumemo! Jezika se pa učimo v za to namenjenih forumih, tukaj pa le toliko, kolikor je za dobro pesmi (ne pa komentarja :)). Jaz spoštujem tiste, ki jim materni jezik ni slovenščina, pa vendar vedno komentirajo v slovenščini (npr. Breza) prav toliko kot druge, ki komentirajo v drugih jezikih.
Pri nas je veliko južnjakov (ta beseda zame nima nobenega slabšalnega pomena!), ki so se iz tega in onega razloga, v teh ali preteklih časih priselili v SLO. Dejansko sem odraščala ob pogostih komentarjih Slovencev, češ, kako grozno, 20 ali X let so že tukaj, pa še vedno govorijo po njihovo, ne slovensko. Nisem prevzela tega razmišljanja, dolgo sem bila indiferentna, ker nisem vedela, kaj naj si mislim o tej "dilemi". Menila sem le - kar menim še sedaj: če se priseliš v tujo državo in se tam zaposliš, moraš na delovnem mestu pač uporabljati uradni jezik te tuje države, torej zate tuji jezik.
Empatija ni ne pogosta ne lahka stvar. Meni se je "utrnila", ko sem pomislila, kako bi se počutila, če bi se z otrokoma in možem preselila v ZDA (kar je bila dolgo moja želja), pa bi se tam vsi zgražali, če bi na igrišču svoja otroka ogovarjala v slovenščini, pa bi me gledali postrani, če bi jima v trgovini kaj rekla po slovensko itd. Kako silno bi me to bolelo - in kako se nikakor med domačimi zidovi in v družinskem in prijateljskem okolju istogovorečih ne bi hotela ločiti od tako močne identifikacijske dimenzije človeka, kot je ravno njegov materni jezik! In kako bi mi bilo hudo, če bi otroka začela pozabljati slovensko in če bi moji vnuki tega jezika sploh več ne poznali! Odtlej je moje mnenje jasno: spoštujem vse južnjake idr. priseljence, ki v svojih družinah ohranijo svoj jezik! Prav pred kratkim mi je nekdo na igrišču spet rekel: "Poslušaj jih, še vedno "pričajo", pa so že 20 let v Sloveniji!"
Pa sem mu rekla: "In če bi ti bil 20 let v Ameriki? Bi vedno in povsod govoril samo še angleško? Bi ti bilo vseeno, da tvoji otroci pozabljajo ali celo sploh ne poznajo tvojega rodnega jezika?" - Zaleglo je. Tokrat. Vedno ne zaleže, ljudje so pač, kakršni so.
Joj, kako sem zašla! Se opravičujem! Ja, tripičje je v slov. j. nestično (odvojeno, kot praviš), v večini drugih jezikov ni, zato v drugih jezikih to seveda ni napaka. O pomenu vseh nians, ki jih je treba zajeti pri prevodu, sem natančno pisala v temi
http://www.pesem.si/forum.php?action=vthread&forum=2&topic=7007 . Kar se tiče korektur tvojih v slovenščino prevedenih pesmi, sem ti pripravljena pomagati za eno zbirko. :)
Lp,
Kerstin