Peter pozdrav,

ti prevedi, ja pa čekam na rezultat,
koliko te poznam...
prevod će biti u redu...

lp Ivan

Prevod - Don`t cry my friend - Podobnik Peter avtor Korponai Ivan


Peter pozdrav,

dobio sam tvoj prevod...
meni se sviđa.

lp Ivan

Pozdravljena oba,

v prevodu je precej pomanjkljivosti, bodisi na jezikovni bodisi na pomenski ravni. Na par mestih je tudi odvečen zaznamovan besedni red, ki deluje zelo nedosledno in moteče, ker je pesem v prosti obliki in ker večinoma teče v "normalnem" besednem redu. Predlagam naslednje popravke (lahko pa se kdo domisli, kjer je mogoče, še kakega boljšega!):


Don`t cry my friend
ali „Težko je priti med izabrance“ >> izbrance

Salaš nekje ...
med nebom in zemljo,
tu ni nemirne ravnine.

>>Salaš (?) – ne na nebu ne na zemlji. (zakaj salaš? nimamo prevoda?)
Ne! Niti na nemirni ravnici …

Poglej naokoli,
povsod vidiš
zasnežene vrhove
bleščeče v soncu aprilskem. >> v aprilskem soncu

Toda nad salašem,
v moji ravnini, >> od kod pa tole?
vlada tema.
Nad njim oblaki temni (izvirnik pravi »nad njom«, kdo je to – »ona«? tema?)
kot pred poletno nevihto.

Okoli salaša ograja visoka,
zame previsoka. >> od kod »zame«? to je prehud poseg v izvirni pomen
Prehoda ni. >> Prehoda ni, le vhod,
Le na vhodu izhoda >> in na vhodu izhoda (ker je to malo nerodna besedna zveza, predlagam kar >> in ob izhodu
stroga kontrola. >> od kod »stroga«?
Kdor plača, vstopi.
Kdor ne ... ostane
in izgine brez vsake sledi.

Kdo drži vse niti
v umazanih rokah?
Kdo premika Marionete >> zakaj z veliko marionete (to vprašanje velja bolj Ivanu)?
iz prazne škatle
v katerih nekdaj bile so banane? >> v katerih so nekdaj bile banane
Ta del, kakor ga jaz razumem, ni preveden pomensko pravilno. Izvirnik se sprašuje, ko pomera sve Marionete in sve one od banana kartonske kutije, ne pa, kdo jih premika IZ škatel.
Torej:
Kdo premika marionete
in vse tiste prazne škatle
od banan?

Kdo pripoveduje
banalne laži
in prodaja moda za obisti? Ali je to v hrvaščini kakšna fraza »prodajati muda za bubrege«? Ker v slovenščini nekako ne deluje, ne zdi se smiselna. Mi recimo rečemo, da nekdo prodaja bučke (da laže, goljufa).

Ne joči prijatel >> Ne joči, prijatelj,
Šov mora naprej,
če tudi brez tebe! >> četudi

(Don`t cry my friend,
the show most go on... >> must (napaka tudi v izvirniku!)
without you!)

Kdo je utišal
vse „kartonske“ prijatelje
in zakaj?

(Wer hat all die Pappkameraden
zum schweigen gebracht und warum?)
O! Bog,
kakšna sreča
da nisem med „kartonarji“.

(Ó! Istenem, de szerencsém van...
nem vagyok közötük.)

Stojim in opazujem,
srce mi se smeje, a jokam od sreče. >> srce se mi smeje

Lp,
Kerstin

Ivan!

Jaz ne morem priti na forum. Zato ti zapiši to le v mojem imenu:

Spoštovana Kerstin!

Vesel sem vašega komentarja in pripomb na moj prevod. Popravil bom slovnične in črkovne napake. Besednega reda ne bi spreminjal.

Seveda imamo v slovenščini prevod za salaš. To je pristava. Prevod pa ne odraža osamljenosti salaša sredi panonskih ravnin, zato sem pustil originalno ime salaš.

V originalu je mišljena ravnina, v prevodu pa salaš.


Hvala in lep pozdrav!

Peter

Pozdravljena Kerstin,

Hvala ti da si uzela vremena da pročitaš moju pesmu kao i prevod i da si o njemu dala svoje mišljenje, ja sa moje strane ti mogu reći da si sve to dobro videla, i da ću ja od toga nešto i preopraviti da bi to bilo bolje od onoga što je sada. (Ja sam imao do sada dosta problema oko korekture mojih pesama koje sam napisao i na slovenačkom… jer u korekturi su mi menjali vreme radnje toga teksta tako da je došlo više puta do nekog nesporazuma mojih misli iz početka moje pesme… na kraju moje pesme. Mogu ti samo reći da do sada nisam dobio ni jednoga korektora za moje radove, sa kojim bi bio zadovoljan a materijala imam pripremljenog za tri knjige poezije na slovenačkom jeziku.)

Reč Marioneta sam napisao sa velikim slovima, jer kao autor smatrao sam da bih tu reč hteo malo naglasiti… kao posmatrač svih tih modernih strujanja u Srbskoj poeziji nailazim na različite načine pisanja i izražavanja, reči kao Zemlja, Voda, Vatra, Nebo neki pišu sa velikim slovima, neki započinju svaki novi red sa velikim slovima… itd. Ja upotrebljavam naprimer: polako… sa tri tačke bez razmaka, u Sloveniji se to piše: polako … odvojeno. (Meni je korekturu za moju Triologiju: “I pojavi se…” “Zvezda na nebu”, “Nemirne ravnice moje” uradio jedan poznati književni kritičar iz Srbije, i on mi je te tri tačke dao zajedno u korekturi.)

Što se tiče slovenačkog teksta, tj prevoda tamo ne bih želeo puno komentarisati, jer sam jednom u prošlosti to i pokušao, naišao sam na neke “prijatelje” kojima sam hteo dobronamerno pomoći a oni su me tako reći po slovenački, pogrdno “fukali” zbog toga… zbog toga i ne pišem sada, niti ću u budućnosti pisati moje komentare na slovenačkom jeziku, na jeziku kojega sam jedanput već perfektno govorio, nažalost ne upotrebljavajući ga i puno… zaboravio, ali svi oni moji kritičari koji mi prebacuju neznanje slovenačkog jezika kada bi samo pola od onoga znali mađarski što ja znam slovenački skinuo bih pred njima kapu… koju inače i ne nosim. (Mađarski jezik je moj maternji jezik)

Ja znam da ima u prevodu nekih nejasnoća, jer ja kao autor samo ja znam šta sam hteo sa tim da kažem… a veruj mi Kerstin ponekada je to i malo teško, ali treba izmedu redova čitati… da bi se razumelo šta sam napisao i šta sam hteo da kažem baš sa ovom pesmom, a ja sam tu i nameru imao, sa ovom pesmom nešto i da kažem…

Kerstin,

izvinjavam se, nije moj običaj
ali potkrala mi se na kraju
greška na komentaru...
nisam napisao:

Lp Ivan...

Pozdravljen, Ivan,

nič hudega, srbsko dovolj razumem, da sem tvoj odgovor brez težav prebrala in razumela, pa četudi bi pisal v slovenščini oz. v "srbvenščini", ne bi bilo nič hudega. Materni jezik (no, v tvojem primeru celo madžarski!) je materni jezik in kot tak vreden največjega spoštovanja, in če se ob pisanju v tujem jeziku na forum prikradejo "lažni prijatelji" idr. pomanjkljivosti, me to niti najmanj ne moti - pa mislim, da večine tukaj tudi ne! Navsezadnje je čar forumskega druženja na pesem.si to, da se (spo)razumemo! Jezika se pa učimo v za to namenjenih forumih, tukaj pa le toliko, kolikor je za dobro pesmi (ne pa komentarja :)). Jaz spoštujem tiste, ki jim materni jezik ni slovenščina, pa vendar vedno komentirajo v slovenščini (npr. Breza) prav toliko kot druge, ki komentirajo v drugih jezikih.

Pri nas je veliko južnjakov (ta beseda zame nima nobenega slabšalnega pomena!), ki so se iz tega in onega razloga, v teh ali preteklih časih priselili v SLO. Dejansko sem odraščala ob pogostih komentarjih Slovencev, češ, kako grozno, 20 ali X let so že tukaj, pa še vedno govorijo po njihovo, ne slovensko. Nisem prevzela tega razmišljanja, dolgo sem bila indiferentna, ker nisem vedela, kaj naj si mislim o tej "dilemi". Menila sem le - kar menim še sedaj: če se priseliš v tujo državo in se tam zaposliš, moraš na delovnem mestu pač uporabljati uradni jezik te tuje države, torej zate tuji jezik.
Empatija ni ne pogosta ne lahka stvar. Meni se je "utrnila", ko sem pomislila, kako bi se počutila, če bi se z otrokoma in možem preselila v ZDA (kar je bila dolgo moja želja), pa bi se tam vsi zgražali, če bi na igrišču svoja otroka ogovarjala v slovenščini, pa bi me gledali postrani, če bi jima v trgovini kaj rekla po slovensko itd. Kako silno bi me to bolelo - in kako se nikakor med domačimi zidovi in v družinskem in prijateljskem okolju istogovorečih ne bi hotela ločiti od tako močne identifikacijske dimenzije človeka, kot je ravno njegov materni jezik! In kako bi mi bilo hudo, če bi otroka začela pozabljati slovensko in če bi moji vnuki tega jezika sploh več ne poznali! Odtlej je moje mnenje jasno: spoštujem vse južnjake idr. priseljence, ki v svojih družinah ohranijo svoj jezik! Prav pred kratkim mi je nekdo na igrišču spet rekel: "Poslušaj jih, še vedno "pričajo", pa so že 20 let v Sloveniji!"
Pa sem mu rekla: "In če bi ti bil 20 let v Ameriki? Bi vedno in povsod govoril samo še angleško? Bi ti bilo vseeno, da tvoji otroci pozabljajo ali celo sploh ne poznajo tvojega rodnega jezika?" - Zaleglo je. Tokrat. Vedno ne zaleže, ljudje so pač, kakršni so.

Joj, kako sem zašla! Se opravičujem! Ja, tripičje je v slov. j. nestično (odvojeno, kot praviš), v večini drugih jezikov ni, zato v drugih jezikih to seveda ni napaka. O pomenu vseh nians, ki jih je treba zajeti pri prevodu, sem natančno pisala v temi http://www.pesem.si/forum.php?action=vthread&forum=2&topic=7007 . Kar se tiče korektur tvojih v slovenščino prevedenih pesmi, sem ti pripravljena pomagati za eno zbirko. :)

Lp,
Kerstin

Peter mi je poslao ovu pesmu
nazad ispravljenu:


DON’T CRY MY FRIEND
Ali “TEŽKO JE PRITI MED IZBRANCE”


Salaš nekje …
med nebom in zemljo,
tu ni nemirne ravnine.

Poglej naokoli,
povsod vidiš
zasnežene vrhove
bleščeče
v soncu aprilskem.

Toda nad salašem,
v moji ravnini,
vlada tema.
Nad njim oblaki temni
kod pred poletno nevihto.

Okoli salaša
ograja visoka,
zame previsoka.
Prehoda ni.
Le na vhodu izhoda
kontrola stroga.

Kdor plača,
vstopi.
Kdor ne ... ostane
in izgine brez vsake sledi.

Kdo drži vse niti
v umazanih rokah?
Kdo premika marionete
in prazne škatle
v katerih nekdaj bile so banane?

Kdo pripoveduje
banalne laži
in prodaja
moda za obisti?

Ne joči, prijatel,
šov mora naprej,
četudi brez tebe.

(Don`t cry my friend,
the show must go on...
without you!)

Kdo je utišal
vse „kartonske“ prijatelje
in zakaj?

(Wer hat all die Pappkameraden
zum schweigen gebracht und warum?)

O,Bog,
kakšna sreča,
da nisem med „kartonarji“.

(Ó! Istenem, de szerencsém van...
nem vagyok közötük.)

Stojim in opazujem,
srce mi se smeje,
a jokam od sreče.


Lp Ivan

Je bolje, Ivan in Peter,
ostalo je še nekaj napak:
kod pred poletno nevihto >> kot
prijatel >> prijatelj
srce mi se smeje >> srce se mi smeje

Lp,
Kerstin

Kerstin,

evo i to sam uradio,
hvala ti puno na pažnji,
vidimo se u Rašici...

lp Ivan