No, zdaj pa vidimo, da je pesnenje tudi v genih! Lepo, da si si pesem zapisal (ali jo našel v prašnih predalih svojega očeta). Dober navdih si bil ;-) čestitke očetu za tako hudomušno priložnostno pesem, ki pravzaprav opisuje otroška veselja in hkrati (iz)vire neskladij med generacijami.
Uf, zapisal sem si jo več kot deset let po začetku ustnega izročila oz. se mi zdi, da je tudi v neki bratovi zbirki pesmi, ki jo je naredil v tretjem razredu osnovne šole, t.j. približno 15 let nazaj. Ampak je pač taka, da gre v uho in se je ni težko zapomniti :)