Joakim, kako si lahko srečen, da navdih hodi za teboj, te pocukne
za rokav, rukne v mednožje:) in ne dopusti, da bi tvoje misli
zaspale in da nenazadnje vpliva na tvoje počutje. Imaš kak recept,
kako se privabi navdih:)), morda bi jaz morala malce pokukati čez
plot in ga poiskati med cvetlicami, ki se ponujajo, pa se ne
oklepati iste iste iste :)))))))))).
Ja, to je zanimivo, kako različno zlijemo svoje misli na papir, eni naredijo veliko predahov vmes, oz. vdihov-izdihov, drugi do konca pesmi peljelo le en vdih, nekateri se pa držijo kitic, ker morda mislijo, da kitice morajo biti. No, moje mnenje je, da pesem kar sama pove, oz. misel, kaj želi in hoče in tako je tudi pri tej Joakimovi pesmi. Meni osebno je to bolj všeč kot tisto, za vsako ceno nekaj kiticati:). Nikakor pa ne kontriram tvojemu komentarju modricvet, da ne bo pomote.