No, to je v bistvu nek poskus. Zanimalo me je, kako zveni sonet, ki
je riman na začetku in na koncu. V tem primeru je na levi
uporabljena prestopna rima, na desni oklepajoča. Za levo stran bi
lahko uporabil še kakšno drugo in morda bi lepše zvenelo.
Pravzaprav nisem zasledil podobnega primera še... Je pa res, da
nisem preveč iskal... Zato, če ima kdo kakšen podoben sonet za
predlagat, bi prosil če mi pove vir, da ga malo "preštudiram".
:)
Opazil sem, da je sonet v taki obliki lahko precej tog. Na glas se
sicer bere odlično in zanimivo, deluje pa precej utesnjeno. Zanima
me, če bi se na kašen način dalo sonet malo osvoboditi. Morda z
neglagolskimi rimami... Razmišljam na glas... :)
Bi še kdo poskusil (ali že je) napisati kaj podobnega (kočijaž,
modri cvet, tomaž, valjo, kerstin... veliko vas je)? Mogoče s kako
drugačno rimo na levi strani.. Me res zanima, kako bi
zvenelo...
Bravo, Legy. Krasno si to izpeljal in čeprav se tiebi zdi sonet tog, se bere prav čudovito. Tak občutek imaš morda zato, ker si bil v izrazu bolj omejen (zaradi rim na obeh straneh) in si zato porabil več časa? Kakorkoli, garantiram ti, da togosti na ven ni čutiti. Ja, morda pa res poskusimo (kdaj;) LP; lidija
Legy, čestitke za izvrsten sonet. Z obojestranskimi rimami se še nisem spopadala.
Malček me je zmotilo na dveh mestih:
Pletena noč, obrobljena s samoto. Pogrnjen prt. Gori na mizi sveča. Zbledena senca v tihožitju speča. (v SSKJ besede ni, prav bi bilo 'zbledela'?, a potem se rima pokvari) Odgrnjen molk zavija se v goloto.
Nemir besedam srka vso toploto. Ihtenje razgali njih hladna pleča. (zaradi ritma neobičajen naglas na zadnjem "i") Prezir ji ne pusti, da pesem tleča drhtenje spremeni v ognjeno gmoto.
Ampak, kot rečeno, vsa čast ti. Tudi mene zanima, če si pesem dolgo pilil?
No, mogoče ni tog sonet, bolj je tog pesnik, ki ga piše, ker mu ni tako lahko najti pravih besed, da stvar ne izgubi preveč rdeče niti. Če sem čisto odkrit, težko ga je bilo napisat. Naj ne izpade to, kakor da se hvalim - samo dejstvo je. Sem se kar veliko časa z njim ukvarjal - ne sicer tako, da sem sedel pred praznim listom papirja, ampak vmes sem razmišljal o njem - ko sem delal, ko sem bil v avtu, pred spanjem... In če se mi je porodila kaka zanimiva ideja ali prispodoba, sem jo zapisal. V zvezku to izgleda nekako dve močno prečrtane strani in vsake toliko nekaj besed vmes. :)) Ko sem pa ta sonet ustvarjal, sem iz nastalega, odvečnega materiala vmes napisal dve pesmi in haiku. :) Prav zanimivo...
In ja, priznam, goljufal sem, kot je modricvet lepo ugotovila. Potreboval sem rimo in utrnila se mi je beseda: zbledena. :) Ker nisem bil prepričan, da ta sploh obstaja, sem jo napisal v Google. In ker je dalo precej rezultatov in se očitno pogovorno veliko uporablja, sem sklenil, da ravno preveč ne morem usekati mimo... in mogoče ne bodo opazili... pa so... šment... :) Sem pa res, res, res zelo hotel uporabiti prvi verz in pleteno noč, na kateri pravzaprav sloni ves sonet, da sploh nisem razmišljal o drugem... ;))