Predlog.
Zadnje vprašanje bi skrčila na
kdaj bo res
ali pa
kdaj bo?
Da bi mogoče dobil nek občutek nestrpnosti? In ne nemoči oz. samo
spraševanja?
Vem, da ga mogoče nisi hotel v pesmi... ampak no.. kakorkoli.
:)
Ali pa sploh ne bi končala z vprašanjem in bi poskusila misel
usmeriti drugam. :)
Sprašujem se, je tako pusto ali ni? :) Pa glede na to da imaš celotno pesem napisano brez ločil tudi ta vprašaj na koncu rahlo zmoti. Tudi če ga ne napišeš, interpretacija vodi v spraševanje. Ne rabiš ga. :)
Kakšne stvari mi še manjkajo, zato sem te vprašala :)
npr.
Za kotom ulice se klarinetu izvijajo jedki zvoki potepuškega tuleža
(nemo, neslišno, tvoj predlog?) odskakujejo od kamnitih tlakovcev nasmejanih obrazov uličic ki se kakor sirček na soncu stapljajo pod obokom (mogoče še kaj dodati?)
Violina razpreda svojo mrežo notne tkanine
za strune si je vzela lase nekega tujca in si jih navila okoli življenja
Za kotom ulice se klarinetu izvijajo jedki zvoki potepuškega tuleža brezciljno odskakujejo od kamnitih tlakovcev nasmejanih obrazov uličic ki se kakor sirček na soncu stapljajo med perutmi polken
pod obokom violina razpreda svojo mrežo notne tkanine
za strune si je vzela lase nekega tujca in si jih navila okoli življenja