No, jaz bi pa dodala še popravke mezopotamskijevih predlogov :) :
1. -ki se jim rado trga kot pajčevina v vetru ali
-ki se jim rado trgajo >> rade pajčevine v vetru;
2. -nikoli bi si ne mislil
-nikoli si ne bi mislil;
Pravilno je oboje, v knjižnem (in še zlasti pesniškem, če ne gre za poseben slog) jeziku se celo priporoča prva, acova varianta.
3.
-in da v resnici ne marajo otrok še manj če ždi v odraslem
-in da v resnici ne marajo otrok še manj če le-ti ždijo v odraslih ali mogoče
- in da v resnici ne marajo nobenega otroka še manj če le-ta ždi v odraslem
LE-TA se opušča (celo v strokovnih besedilih, kaj šele v poeziji), če ni krvavo nujno potreben. V tem primeru ni, torej >> še manj, če ti ždijo ... ALI >> še manj, če ta ždi ...
Ja, marsikaj je gospa Makarovičeva izjavila, tudi to, da je roditi otroka, zločin, pač v smislu, da se sam ne odloči priti na svet, bla bla, itd. itd. itd..,. Kakorkoli že, vsak ima pravico, da se odloči zase in hvala bogu, da kljub njeni odločitvi, ki je morda tudi ena izmed možnosti, da ni mogla imeti otrok, da je kljub temu bila sposobna ljubiti otroke, da jim je dala prelepe zgodbice, pesmice, bisere, ki še dandanes svetijo v vsej svoji lepoti. No, to je le obrobno razmišljanje, a pač utrnilo se je:).
Ajda, Svetlana ne ljubi otrok. Niti rada jih nima. Tako vsaj sama izjavlja. :) To, da piše zanje pravljice, še ni dokaz, da jih ima rada. V nekem intervjuju je dejala, da mora dobra pravljica imeti v sebi tudi nekaj temačnega. Da to, kar se danes množično producira, kako se je nekaj zgodilo in so stvar razrešili in vsi srečni šli domov ipd., ni nič. Ni v redu. S tem se načeloma strinjam. Je pa res, da Svetlana dodaja svojim pravljicam komponente, ki jih otroci večinoma ne razumejo, zato so - lahko rečemo - namenjene tudi odraslim, kar se mi zdi fajn. Ko kot odrasel prebereš npr. Pekarno Miš Maš ali Lisičko in goskico itd., vidiš v pravljici še mnogo več od tiste osnovne otroške zgodbe. Zato bi rekla, da tisto - mogoče celo bistvo - je v mnogih njenih pravljicah otroškim očem še skrito. In sprašujem se, koliko odraslih (ki pa bi to videli) dejansko bere njene ali pravljice nasploh. No, jaz jih. Z užitkom.
Aco, jaz vidim vso pesem, zlasti zaključek!, kot "namenjeno" Svetlani.
Ja, Aleksandra imaš prav...ona piše te vse pesmi sebi za sebe, očitno je bila nesrečen otrok. Ta otrok ždi tudi v meni in ga težko obvladujem, ker mu ni bilo nikoli nič dovoljeno in nagrajeno ...sedaj v meni trmasto klubuje... ...otroke pa ravno obratno od nje, jih obožujem.Od njih se lahko učimo, kje smo se izgubili, zato ne posegam grobo v njihovo domišljijo in ne izvajam kazni... lp ac