In potem... avtor Black hope


Hope, tale pesem se dotakne.
Vendar sem jo morala večkrat prebrati, da sem izluščila bistvo. Imaš nekaj ponavljanj, nelogično postavljenih verzov in besednih vrivkov, brez katerih bi bila pesem dosti bolj učinkovita.

Tvoja verzija:

Po koncu pravljice se spogledam s seboj v ogledalu,

zamižim in spet pogledam in znova in znova, potem

nastaja počasi tišina v družbi same sebe, ker se na

glas na samo ne ogovarjam in ne govorim enogovora,

preprosto približujem in odmikam se temu svetu, kot

približek in oddaljenec vsesplošnega obkrožanja v vseh smereh dihanja, zavedanja.

No, po koncu zgodbe dogajanja ostane tišina v zavetju negibnih zloženiih peruti.


Malo popravljena:

Po koncu pravljice se spogledam s seboj v ogledalu.

Zamižim in spet pogledam. In potem znova in znova.

Ker se ne ogovarjam na glas in ne govorim enogovora,

počasi nastaja tišina v družbi same sebe.

Preprosto približujem se temu svetu in se odmikam od njega,

sem približek in oddaljenec

vsesplošnega obkrožanja v vseh smereh dihanja, zavedanja.

Po koncu dogajanja ostane tišina v zavetju negibnih zloženiih peruti.


.........................

Kako se ti zdi?
LP, lidija