Miša, lep pozdrav še enkrat. Komentar te tvoje pesmi sem iz rubrike
"prevedi pesem" prestavila še sem, ker sem pravzaprav spada:)
Pesem je "trenutna", se pravi, najbrž pesem trenutka, kot sama
razlagaš na forumu v rubriki prevodov. Res je še malce nedodelana,
zato se ji splača posvetiti še kakšen trenutek ali dva.
Zmoti predvsem presplošen moralistični zaključek! Za dober
zaključek manjka nekaj bolj specifično tvojega, neka nota, ki bi
pesmi dodala še neslišano, tisto kar bi nam rada povedala, da pa
hkrati ne bi dobili občutka, da smo to že nelje brali - temu se
reče vsebinski kliše ...)
Poskusi namesto očitajočega žuganja v smislu "kam gremo", itd.,
bolj osebnoizpovedno zaključiti pesem.
LP, lidija
Hvala tudi tukaj, Lidija :-)! Kot sem že na PREVEDI PESEM napisala, je to le prevod moje pesmi in je ne bom spreminjala. V bodoče in čez leta se bom, mogoče, vse to naučila (ali pa ne, ne vem, se bom pa potrudila - odvisno od časa, volje, itd.). To so moji začetki tukaj in pesem naj bo zgolj prevod, a bi rada, da je dober prevod. Upam si trditi, da je dober, pesem kot pesem pa je nekaterim všeč, nekaterim ne, a tako je vedno - različno razmišljamo, različno doživljamo in različno opisujemo doživeto.
Miša, naj dodam le to, da učimo se ves čas. Prav zdaj. Ta trenutek. In potem. In kasneje. In jutri. In čez leta ... :) Če ne poskušaš, se ne moreš "začeti" učiti, samo od sebe pa tudi ne pride. Vem pa in razumem, da je začetek težak, za večino ljudi je tako, tudi zame je bilo. Težko je, in vse sorte pomisliš: da drugi nima(jo) prav, da ne razume(jo), da ... Potem poskusiš enkrat, dvakrat ... Včasih prav boli. Je zoprno.
To pišem v bistvu za vse, ki berete. Tisti, ki so se udeležili kakšnih delavnic, imajo (nekateri) prav nemile izkušnje. Mogoče kdo kaj napiše o tem. Nekateri predavatelji oz. vodje delavnic so lahko prav grobi, osorni. Hudo prizadenejo. Zdaj - to je po eni strani slabo; lahko zavre pesnika ali pa ga potisne v trmo, v kateri se ne bo več razvijal. Za drugačne značaje je to dobro: jezo usmerijo v rast, v poskuse izboljšanja.
Na našem portalu se trudimo v asertivno smer, torej v pozitivno naravnano. Osebno verjamem, da lepa beseda lepo mesto najde; in če ne, tudi nič za to, se pač umaknem(o), saj nikogar v nič ne silim(o). Kot rečeno - pot ni vedno prijetna, četudi je pospremljena s prijaznimi in dobronamernimi predlogi, saj mora človek nekako premagati samega sebe. To razumem, saj sem doživela (in še doživljam, saj se rast in učenje nikdar ne končata).
Tole sem zapisala za vse, ki kdaj razmišljate o teh rečeh. Kdaj bom pripravljen za učenje? Kdaj bom lahko tako in tako videl, razumel, znal ...? Odgovor je: ZDAJ. Zagotovo obstaja vsaj ena, pa čeprav majhna, navidezno obrobna stvar, ki se jo lahko naučimo zdaj. In v naslednjem "zdaj" stopimo majhen korak naprej. In tako dalje ...