Igre besed avtor
Silva
Langenfus
Pesem mi je všeč, da ne bo pomote, a zmotijo me malenkosti:
Ko si pripet na zrcala brezobličja
in visiš iz okamenelega (okamnelega?) - verjetno je oboje
prav
srca, (je tu vejica?)
kot zadnji nažrt črv,
takrat - (je potreben takrat?, ker bi se verjetno moral črv končati
s piko.)
se zaveš,
da je svet pravljica
z nesrečnim koncem
in da se nikoli več (tu me malo zmoti in)
ne boš igral, (tu ni vejice)
kavbojcev in indijancev
sredi puščave,
ne da bi prej
nabrusil kopja
in očistil pištole.
Vsak strel naj bo strel v polno.
Nič več ne boš izgubljal
besed.
No, nočem pametovati, bom pa vesela, da se mi pojasni, kar me je v
pesmi zmotilo, pa nisem pikolovska:))).
lp, ajda