Lea199, upam, da gugalnico burja ne bo preveč stresla in pretresla
in pobrala vse spomine, dobro je, da jih še ostane na gugalničinem,
verjetno zarjavelem skeletu, ni dobro, da vse naenkrat butne ven:).
Ja, fajn haiku:).
Lea 199...se pridružujem čestitkam... Meni si tudi obudila spomine iz otroštva na Murvo (Dud) Nenehno sem ždel na tem drevesu, tudi ko ni bilo sadežev na njem, in še gungelica je bila na njem pripeta. ... Ta sladki sadeža smo skoraj iztrebili.Nekoč ga je bila vsa Cerkvenica na Hrvaškem, kjer smo otroci sindikalno počitnikovali, še v stari Jugi.Tudi tam sem bil nenehno v Murvah.
ajda, ne se bat, spomini so shranjeni na varnem in toplo jim je:) MAKI še kako se zavedam te dolžnosti, čuvam jih in iz njih črpam moč, ko mi postane hudo. Potem rodijo sonce in spet mi je lepo. aco, murve so nama skupne. Veliko jih je raslo ob robu dvorišča, pri sosedih in v bližnji okolici. Otroci smo se sladkali z murvicami, bili so edini sadeži, ki niso bili za prodajo, zato smo se jih lahko najedli do sitega. Sama sem bila prvič na morju 1977, v Pineti pri Novigradu, tam so bili samo borovci (po njih tudi Pineta, pini pomeni v italijanščini borovci) Ko sem bila zelo majhna, smo redili sviloprejke, te so jedle murvino listje.