ČAS RAZŽIRA UPANJE (sonet) avtor
vegeta
Popoln sonet, modri cvet - mimogrede, od kod zdaj to "čudno ime" -
vegeta? Poetesi kot si ti je bolj pristajalo prejšnje, pa še
navadili smo se ga.
No, seveda je izbira psevdonima stvar posameznika in tudi menjava
je možna, ampak nisem mogla mimo, pač opažam ...
Ko sem brala današnji sonet, sem vedela, da si avtorica, sprememba
imena me ni zavedla, saj imaš popoln pristop in res obvladaš.
Le ena nelogičnost je v sonetu:
"odmevajo od sten besede glasne,
njih piš v svetilki mrtev stenj ugasne,"
in sicer tale mrtev stenj. Če je že mrtev, kako lahko ugasne? Ni
"umrl" že prej, torej, če je mrtev, je že ugasnjen?
pa še: piš ne ugasne stenja, ga - pogasi, utrne, zaduši. Ugasne
ogenj sam
(ali pogojno stenj, če gori)
Torej:
piš je pogasil ogenj (stenj, če seveda ni bil že prej mtev)
ali pa ogenj, stenj je ugasnil.
Kompliciram? Ne.
Škoda take nedoslednosti v drugače tako popolnem sonetu, zdi se da
je nastala samo zaradi lovljenja rime in stopice.
Za razmislit.
Drugače pa, kot pravim, tekoč sonet v tvoji maniri.
Vegeta.
No, prav, pa vegeta.
LP, lidija