no, pa se bom spet spotaknila ob besedni red. V vsakršnem tekstu se
je nadvse priporočljivo izogniti dvema predlogoma na kupu, v
poeziji (estetika, tudi jezikovna) še toliko bolj.
Zato takole:
ob v hrib vsekani poti >> ob poti, vsekani v hrib,
Vesela sem tvojega komentarja, seveda se bom potrudila, haiku primerno popravit. Nocoj ne bo šlo, ker sem nekoliko pozna. (V mojem računalniku sem popravljala eno kratko prozo. Zakaj sicer ne vem, morda zato, da jo bom laže brala.;))
Jutri mislim, da bom imela rešitev za nocojšnji haiku. Sem vesela, da ni spet zaznamovan besedni red.
še moja opombica - premrla in sama je dosti boljša rešitev kot "spokojno sanja" - ker haiku naj bi bil en tak, "realističen" utrinek, in sicer slikica, kakršno vidi pesnik v tistem trenutku. Da je sama in premrla res vidiš, da sanja (in to drevo??!), pa težko ...
Oj, pozdravljena Lidija, hvala za namig in pojasnila. Saj tistega skropucala, ki niti slučajno ni haiku, tudi nisem nameravala objavit. Hotela sem pokazati na nekaj drugega (ne vem, če bom znala zapisati, da bo razumljivo). Nada, se mi je utrnila ob videnim, vendar nisem znala pravilno izbrat zlogov, da bi bil haiku. Potem sem napisala tisti butast zaključni verz, ki niti ni tisto, kar sem zaznala. Haiku(če to je), ki je nastal, je prazen, ob njem ne začutim ničesar, kako bi potem kaj začutil bralec. Torej nekaj dobrega lahko nastane le iz zapisa, ki se iskreno drži videnega(občutenega). Sedaj uporabim tvoj namig, da bo vsaj za silo bolje. Še bom poskusila, vendar dvomim, da mi lahko nastane kaj dobrega na tako trhlih temeljih.
Izhodišče je seveda oljka v burji, brez vseh več ali manj butastih olepšav. Hvala;, če kaj naknadno nastane bova videli.
Pozdravljena Lidija, kljub temu, da sem sklenila opustiti vsa prizadevanja za primerno dodelavo tega haikuja, ne morem iz svoje kože. Ne da mi miru;). Ponoči sem razmišljala, kako se lahko najbolj približam, tisti sliki, ki sem jo želela zapisatNastalo je tole:
grčava oljka na vetrovnem pobočju premrla ihti
lahko bi bilo tudi: premrla ječi, ječe sameva, vendar mi je prvi poiskus bolj všeč.
Kaj mi porečeš, je to lahko slika? Jaz, ki imam burno domišljijo jo vidim vso premrlo, kako ihti;) Lepo te prosim za mnenje. Hvala! Lp, Lea
Če si jo videla táko, potem taka (v tem haikuju) mora biti.
Morda sem te zmedla s tisto izjavo, ko sem se obregnila v to, da ne moreš videti, da sanja ... lahko bi jo videla sanjajočo, samo že na 100 km se je čutilo, da ne misliš povedati tega :) LP, lidija
Seveda nisi ti kriva, za "težave", ki sem jih imela s tem haikujem. Problem je bil pri meni, ko sem se zlogom na ljubo, popolnoma oddaljila od videnega, zašla sem v popolnoma drugo vsebino.