Seveda, jabolko, zakaj pa ne! Nečesa podobnega sem se že sama lotila. Bom poskušala najti pesem pa ti jo linkam.
Kerstin

O, super. Hvala. :)

Mislim, da se taki rimi reče zaobrnjena rima oziroma nekaj temu podobnega... Zakaj pa naj ne bi bilo vredno poskusiti... :) Neke vrste sekstet, kot zadnji dve vrstici pri italijanskem sonetu, samo da je lahko samostojna pesem. Zanimivo...

Jabolko,

v dokumentu imam čez 500 pesmi, tu pa tudi ne mnogo manj :), zato zaenkrat linkam tole, v kateri sem se igrala še z notranjo rimo:

OTROK RDEČINE avtor Aleksandra Kocmut - Kerstin

Bom označila v prvi kitici to rimo, ni pa dosledna, ker se je dokaj spontano pojavljala (nisem imela namena napisati še notranjerimane pesmi :):

Pod vetrolovom tega časa svet
Postal je kot grimasa mrzka, let
Preteklih bled odsev, razbit, površen
Odmev, do konca neizpet, zavržen
V dnu peskokopa, kjer so zlata zrna
Se oksidirala v očesca črna.
In z njimi zdaj uzreti moram, česar
Si ne želim, požreti moram pehar
Hudičevih malin; ker ni ograje
In se poslednji klin v razpoki maje.
V kokonu, kjer bila sem še otrok,
V balonu toplih materinih rok,
Očetove moči, ko vse se varno
Je zdelo pameti, in srcu čarno –


Naprej jo boš gotovo zlahka sledil sam - v kakem verzu pa umanjka.

No, to le kot ena od možnosti rimanja. Ono drugo, če jo zvohljam (res, preveč pesmi imam na kupu, morala bi jih ločevati vsaj po letih nastanka), pa še prilepim.

Lp,
Kerstin