Hvala pesnikom in pesnicam, da jih lahko berem, da ste, da mi
dopustite užiti vaše stvaritve v teh dneh, še posebaj na današnji
dan, na 5.obletnico smrti mojega moža, dragega atija. Srčno rada bi
mu napisala besede, pesem, a ne zmorem. Seveda mu bom na grobu
prebrala že napisano pesem, a vseeno ... In, ko berem pesmi, sploh
tiste, ki so se nabrale v biserih podčrtank, se me dotaknile in kot
sem zapisala v komentarju avtorju Jabolko, me vabijo in skušajo
odvrniti od otožnih misli in na nek način potolažiti. Morda so tudi
te vrstice, oz. medvrstičje pesem, morda ... Lepo je biti član
takšne družine!
Draga Ajda, lepo je, ker te tudi mi lahko beremo, ker nam vedno nakloniš pozornost, bdiš z nami nad Pesem.si in ga delaš takega, kot je: družino pesniških duš. Z vsemi svojimi veselji, žalostmi, tegobami, željami, z vsem svojim življenjskim nabojem. Tvoja misel na moža ga še za nas, ki ga nismo poznali, dela prisotnega tukaj in zdaj.
Ja, Ajda te razumem, nekateri ljudje se vrežejo v človeka. Jaz jih včasih ovekovečim v svojih pesmih. Malo sem imel opravka z dobrimi ljudmi. Več je bilo slabih, morda sem tako deloval, da so me mnogo bolj izkoriščali, kot jaz njih. To me je pripeljalo do samotarstva. Nekateri posamezniki so bili pa tudi ok. kar sem spoznal mnogo kasneje. Kot Safet, Šemso, Haki, Radojko, o katerih sem napisal pesmi. To so bili prijatelji, večina ljudi je le znancev. Sedaj se trudim mnogokrat nespretno popraviti kar se še da, ovira me včasih prevelik ego, nepristopnost, nezaupanje in neprenašanje kritike, kar je ovira za zdrave odnose z ljudmi in širjenje le teh. Čeprav te osebno ne poznam, mislim, da seješ pozitivno energijo in si protiutež nam "zatežencem na portalu". Rekel pa ti bom obrabljeno frazo, da življenje teče naprej, kot reka ( Zopet beri Siddartho). Jebiga moj Ego! Zato je treba iti naprej, čeprav vem da je mnogokrat težko. Jaz sem po samomoru dekleta živel dve desetletji sam, obtoževal sem sebe, kar je bilo čisto neosnovano in vsako dekle s katero sem stopil v odnos primerjal z njo. Zato le pogumno naprej! Lp. DUSANN
DUSANN, življenje gre naprej in tega se zavedamo in moramo zavedati tudi tisti, ki zgubimo nekoga, ki nam je bil zelo zelo blizu. A saj veš, so trenutki, ko tega ne zmoremo in takrat smo še kako dovzetni za besede, ki jih posvojimo, ne glede na to ali so izrečene osebno ali na način, ko nekdo zlije svoja čustva na papir in nam dopusti, da pridemo v njegovo bližino in občutimo tiste vrstice kot bi bile zapisane za nas. Jaz vedno pravim, jutro bo, jutri bo nov dan. Res je, da so otroci tisti, ki ti dajo voljo in energijo, k sreči imam dva sinova, vendar išče in poišče svoje poti, ustvari si rokave in nadaljuje svojo pot. Izvir se pa ne spreminja. Le kako bi bila reka in njeni rokavi, če ne bi bilo izvira? Seveda sta za izvir potrebna dva, ednina dveh bitij. No, zdaj me je malo zaneslo, a saj veš, misel prebudi misel. Hvala za tvoje besede, DUSANN.
