Forum
- Datum objave:
13. 03. 2011 ob 10:36 - Spremljaj
- Število komentarjev: 10
- Piše: ajda
- Ostale teme tega avtorja
- Prebrano 934 krat
Stičišče najinih svetov, jabolko
Očitno so to darovi, ki jih radodarno sprejmem v svoje dlani in v teh dneh, še posebaj na dašanji dan, božajo mojo dušo in vsaj skušajo preusmeriti tok misli, solze in žalost. In tu je pesem, ki me s svojim tokom odpelje in vsaj za trenutke pozabim in rečem, hvala pesniku, da mi je dovolil vstopiti v njegov svet in se prepustiti toku. Hvala!
lp, ajda
kar malce so me ganile tvoje besede. Verjemi, da svoje pesmi začutim še bolj poglobljeno, ko nekdo tako iskreno opiše njih podoživetje. Hvala tudi tebi. :)
Lp,
jabolko
Stresla si očaka
LP, mcv
verjameš ali ne, a tudi sam sem razmišljal o pravilnosti. Nekje "levo zadaj" v možganskem registru imam informacijo, da kadar gre za t. i. nežive samostalnike, potem bi naj bila tožilniška oblika ta, ki sem jo zapisal. Lehko pa, da gre za mojo napačno interpretacijo in zmoto. Sam nisem niti približno iz slovenističnih voda, zato mi tu zmanjka modrosti in znanja. Morda kakšno porečejo še urednice. V primeru, da je zapisano narobe, potem prosim uredništvo za popravek, saj pesmi ne morem več spremeniti. Hvala za opozorilo, modricvet. :)
Lp,
jabolko
Medtem pa tisti a-jček, ki manjka, ne bo tako zelo moteč ;)
"... če je samostalnik živ, sta rodilnik in tožilnik enaka, primer: rod. 'očeta (ni doma)', tož. '(vidim) očeta', če pa je neživ, sta enaka imenovalnik in tožilnik, primer: im. 'stol (je na mizi)', tož. '(vidim) stol' ..."
Vir (link spodaj) se sklicuje na Toporišičevo Slovensko slovnico in Slovenski pravopis:
http://www2.arnes.si/~lmarus/suss/arhiv/suss-arhiv-000499.html
Morda pa je v primeru očaka kaka izjema. Bo Kerstin povedala, kako ona vidi zadevo. :)
Lp,
jabolko
Blizu mi je, čeprav čisto vseh metafor ne razumem popolnoma. Občutek mi je tu pomembnejši.
očak je po moje beseda, ki pomeni živo osebo, čeprav je uporabljena kot vzdevek nežive gore.
LP, mcv
jabolko
Pravilo je nedvoumno - živost: -a, neživost: /, vendar prav tako, kot kaže, o izjemah molči.
Če npr. v BesAno odtipkamo podpornik, nam takoj pokaže (kar že vemo), da je za neživost tožilniška oblika podpornik (drog, s katerim nekaj podpremo), za živost pa podpornika (poznam podpornika te stranke). Pri očaku BesAna postreže le s kategorijo živosti.
Po tej logiki je torej umesten popravek očaka.
Vendar! Jezik je živ in ga niti deset tisoč pravil ne more v celoti zaobjeti, pojasniti in normirati. Poglejmo ta šmorn živosti/neživosti na nekaj primerih, kjer bi (vsaj mene) sklanjanje po (ne)živosti motilo mnogo huje kot v primeru očaka:
a) morda pogovorno, a vendar v rabi: Vozim dizla. (dizel kot avto z dizelskim motorjem)
Če rečemo: Vozim dizel -- bomo najbrž razumeli, da v npr. v prtljažniku vozimo dodatne kante dizelskega goriva ali pa s cisterno razvažamo dizel na različne lokacije. :)
b) zajec kot priprava za sezuvanje čevljev:
Na pragu smo videli zajec.
BesAna ponuja le kategorijo živosti. Ampak pomislimo, kako čisto drugače bomo razumeli poved: Na pragu smo videli zajca. :)
c) in še en podoben primer:
Videli smo zeleni volk vs. Videli smo zelenega volka.
Mislim, da nihče ne bi rekel: S te kovine bom postrgal zelenega volka. :)
Res pa je, da se pri očaku pomen ne spremeni tako hudo kot pri zajcu in volku. Če drugega ne, imata očak Noe in očak Triglav skupno starost, častitljivost, markantnost in še kaj. Zato bi sama očaka sklanjala po živosti.
Lp,
Kerstin
Mi boš popravila, prosim?
... pa lahko noča za danes,
jabolko
Komentiranje je zaprto!