Fino, no - za začetek, sredinska poravnava je povsem odveč, ponavadi pokvari zmožnost bralca, da bi pesmi sledil brez motenj v iskanju naslednjega verza. Sredinska postavitev pride zelo zelo redko v poštev, čeprav jo nekateri avtorji določijo za stalnico pri svojih objavah. Racionalna in funkcionalna je samo, v primeru, ko ta oblika res smiselno pripomore k efektu pesmi, recimo, ko z obliko pesmi nekaj "narišemo" in to sovpada s poanto (Carmina figurata).
Nekaj o tem smo rekli tudi tukaj:
http://www.pesem.si/forum.php?action=vthread&forum=1&topic=3035

Torej, ne potrebuješ sredinske postavitve.


Pesem bi na tvojem mestu postavila v verze bolj zgoščeno, strnjeno in nikakor ne v stilu "vsaka beseda je verz", ki je tudi nenavadna odločitev, ker ni smiselna. Nekako takole:


Tipaje

spremljam
neskončne vijuge
življenja
berem
udrte zapise
trpljenja

Na belem papirju
brez črk in vprašajev
bo zadnji
edino resnični podpis

moj prstni odtis

Toliko o postavitvi.
Še nekaj o rimah. Če v dobri pesmi, ki je sicer napisana v prostem verzu, nastopijo rime (tu pa tam, kjer pač pade), jo to pokvari (zbanalizira in nekako zironizira). Tak način uporabljamo pri kakšnih pamfletih, reklamah, bolj neresnih stvareh.
Če v pesmi uporabljamo rimo, je prav, da jo dosledno, torej, da je cela pesem v formi (rime vključno z določeno - izbrano stopico) ali pa raje sploh ne rimamo.
Torej, tvoja pesem je zastavljena v prostem verzu, zato naj bo taka cela.

Poleg tega je v tvoji pesmi uporabljena rima življenja - trpljenja poleg še bolj neprebavljive "sanje- vanje" tako izrebljena, da je komaj še znosna in je noben resni pesnik več ne uporabi, razen, če piše parodijo na rimanje :)))
Torej, izogni se rimanju in se boš izognila tudi tej besedni zvezi Pa poskusi najti sopomenki za besedi življenje in trpljenje, s tem boš pesmi veliko dodala in jo obogatila z možnostjo dodajanja večplastnosti (skritih različnih pomenov, odprtoih vsakemu bralcu posebej)

npr:
življenje= pot pod mojimi nogami*
trpljenje= koraki, ki se spotikajo *
podpis = sled za mano)*

(*** to so samo moji predlogi sopomenk za preveč navadne besede, ki pesem zapirajo, seveda boš ti lahko našla boljše, svoje, saj je tvoja pesem)


Tipaje

spremljam
neskončne vijuge
poti pod svojimi nogami
berem
udrte zapise
spotikajočih se korakov

Na belem papirju
brez črk in vprašajev
bo zadnja
edino resnična sled za mano

moj prstni odtis

LP, Lidija

Tole pesem bom pa še malo valjala po sebi. Hvala za namige, so mi všeč!
Lp
Ignis