Rada bi, samo ... Prišepetavanja so, slike so, le koraki so bolj
trhli ... in še brez imena ...
ti
ki si se priplazil
do mojih oči
da nanje lepiš čudne slike
ki si se ovil
okoli nog
da bi hodila s tvojimi koraki
ki si se prisesal
okoli ramen
da mi z razklanim jezikom
prišepetavaš
ti
ki si včasih angel
včasih demon
si se naseslil vame
ti ki si se priplazil do mojih oči da nanje lepiš čudne slike si se mi ovil okoli nog da bi hodila s tvojimi koraki in se mi prisesal okoli ramen da mi z razklanim jezikom prišepetavaš
ti včasih angel včasih demon si se naselil vame
nepovabljen
Pa mogoče bi bila slednja beseda tudi primeren naslov
Tomaž, hvala za odziv. Oprosti, ker odgovarjam šele danes.
Vzela sem si čas in razmišljala. Tisto, kar sem imela v mislih, je bilo, da tisti v očeh in tisti ob nogah in tisti okoli ramen ... torej trije nepovabljeni. Res pa je, da so vsi trije v resnici en sam ...
Spremeniti bi torej morala zapis takole:
ti ki si se priplazil do mojih oči da nanje lepiš čudne slike in ti ki si se ovil okoli nog da bi hodila s tvojimi koraki in ti ki si se prisesal okoli ramen da mi z razklanim jezikom prišepetavaš
vi ki ste včasih angeli včasih demoni ste se naseslil vame
nepovabljeni
Ker pa so vsi "trojnost enega" (nima veze s krščansko troedinostjo), kar je pomembno, gornji zapis ne vzdrži, vsaj ne v zadnjih verzih. Ali pač? Mogoče je še kakšna pot?
Všeč mi je, zeelo, in prav zaradi tega ti predlagam, da še malo premisliš o koncu pesmi. Ko že govoriš o trojnosti enega, pravzaprav vsega, kar si/smo, potem mislim, da se je treba nekako izogniti tisti besedi "nepovabljeni", ker brez njih tudi ti/mi ne bi bili tisto, kar smo. Mogoče bi lahko izpeljala nekako tako, da recimo, v tvoji hiši včasih pojete angelske pesmi, včasih pa plešete demonski ples. Ne vem, to je le moje razmišljanje, pesem pa je tvoja :-)), in, ker te poznam, vem, da boš našla pravo pot ;-). Ja, imam tudi predlog za naslov: Aum ali pa preprosto - Om (Om - sveta enozložnica, nekateri je uporabljajo pri meditaciji za lažje doseganje enosti v sebi in tudi z okoljem).
Ti trije so – seveda del mene. Nepovabljeni zato, ker jih nisem pridobila zavestno, človek jih pač ima ali pa ne. In če jih ima, je tako, kot praviš, včasih demonski ples, včasih (potem) angelska pesem. In tole je moj demonski ples!
Tisti prišepetovalec mi še čepi na ramenih in mi ne da miru!
Če smo pri trojnosti, bi potem morali zajeti tri plasti (ne le angele in demone, kar se mi zdi, da bi se dalo tudi drugače - manj "klišejsko" - povedati) tudi v tretji sferi nepovabljenosti ... Uh, res, veliko da (že zdaj) premišljevati.
Pozdravljena Murka, všeč mi je kako pleteš svojo pesem. Le droben namig ( ... mnenje, ki ni nujno tudi dobro). Všeč ni je v enost jaza, morda bi se v tej zvezi dalo uprabit tudi besedo zlitje.
Serigala, hvala za odziv. Trpotčevi listi so zdravilni (večer je kot trpotčev list na dolgi sveži rani – J.Juvan). Pomirijo "rano". Čreda podivjanih konj pa je – nemirna. Obstajanje je v sočasnosti in zlitju, kot pravi Lea.
Jah no, jst sem si predstavljala angele kot neke zdravitelje... ne samo da usmerjajo v dobro, ampak da se kao bojujejo proti demonom... ki bi lahko bile rane.