Forum
- Datum objave:
20. 02. 2011 ob 09:04 - Spremljaj
- Število komentarjev: 6
- Piše: Ida Semenič- adisa
- Ostale teme tega avtorja
- Prebrano 1013 krat
Nasmeh v žari..... adisa
Tole pesem bi rada popilila, zato vas prosim za pomoč. Mogoče bi tudi začela drugače, ne vem. Gre pa za 7letno punčko, ki je v našem kraju umrla zaradi komplikacij gripe in jo bomo v torek pokopali.Hvala za vsak nasvet, lep dan in pozdrav,
adisa
Na krilih belih zvončkov spiš,
punčka mala.
Nasmeh vzela ti je žara.
Drugačnih črk se tam učiš.
s pesmijo vetra v luč hitiš.
V sanjavo večnost se seliš,
punčka mala.
Jaz bi poskusila s prostim verzom, v katerem imaš več možnosti izraziti, kar čutiš, ker nisi vezana na št. zlogov idr. norme. Izognila bi se sintagmi "punčka mala" (mala je tako in tako odveč, ker to pove že punčka, ki ni punca), in bi to, da gre za deklico, povedala skozi vsebino same pesmi.
Dajem primer, ki pa je seveda le - primer.
Zaspala si v belini zvončkov
in tvoj nasmeh se je razsul
v neprepoznavnost pepela.
Pustila si za sabo črke,
risbe in številke,
tekanje in melodije,
in odhitela proti svetlobi.
Tvoji prstki zdaj
prebirajo zvezde
v večni igri.
Lp,
Kerstin
lp, adisa
Spiš, punčka.
V žaro se je zaprl tvoj smeh.
Med krili belih zvončkov
puščaš dehtečo sled
tvojih razigranih stopinj.
Ob strunah tvojega glasu
nam veter prepeva pesem
o svetlobi, s katero se ne merijo razdalje
temveč krepi spomin ljubezni.
Spiš, punčka.
Tam, izza sanj, se učiš drugačnih črk.
Na drugi način seštevaš zvezde.
Prezgodaj si se naučila, da je večnost nedeljiva
s številom sedem.
Ali pa:
IZZA SANJ
Spiš, punčka.
V žaro se je zaprl tvoj smeh.
Med krili belih zvončkov
nabiram dehtečo sled
tvojih razigranih stopinj.
Veter mi ob strunah tvojega glasu
prepeva pesem
o svetlobi, s katero se ne merijo razdalje
temveč krepi spomin.
Spiš, punčka.
Tam, izza sanj, se učiš drugačnih črk,
na drug način seštevaš zvezde.
Prezgodaj si se naučila, da je večnost nedeljiva
z številom sedem.
Zopet sem tu in prosim za komentar pesmi, Nasmeh v žari bom kar pustila, nastala je nova.
Hvala in lp, adisa
Spiš, punčka.
V žaro se je zaprl tvoj smeh.
Med krili belih zvončkov
nabiram dehtečo sled
tvojih razigranih stopinj.
Veter mi ob strunah tvojega glasu
prepeva pesem
o svetlobi, s katero se ne merijo razdalje >> o svetlobi, ki ne meri razdalj,
temveč krepi spomin. >> temveč vzhaja v spomin. (ali nekaj drugega namesto "krepi")
Spiš, punčka.
Tam, izza sanj, se učiš drugačnih črk,
na drug način seštevaš zvezde.
Prezgodaj si se naučila, da je večnost nedeljiva
s številom sedem.
lp, adisa
Komentiranje je zaprto!