Vidim, da se na portalu občasno zgodi kakšen prevod objavljenih
pesmi, kar se mi zdi zelo zanimivo. MAKIjeva zidarska me je v
današnjem jutru tako pritegnila, da bi jo rad prevedel. Enostavna,
zabavna, duhovita, sporočilna.
Vprašanje MAKIju in uredništvu:
Mi je dovoljeno poskusiti?
;)
Jaz nisem ne vem kakšen strokovnjak za prevajanje, čeprav slovenščino solidno obvladam, pa vendar - mislim da "ti gre". Počakaj, da se oglasi breza - ona je "tata-mata" v tej oblasti, med tem, pa lahko razmišljaš o dveh verzih: CRVENO SLOVO U KALENDARU - mislim, da bi se drugače prevedlo, ne dobesedno. Kolko mi je znano, ta pojem se v slovenščini ne uporablja. Ko Srbi to rečejo, misli se na "crkveni kalendar", se pravi na "svetac" (svetnik), torej dan ko se ne dela. Hrvati bi rekli: blagdan. Skratka, "crveno slovo u kalendaru" ni isto kot državni praznik, čeprav se včasih "pokrivata" (Božić). Drugo: NEKI DAN JEDAN REČE. Mislim, da bi tudi v tem primeru poiskal boljšo varijanto, bolj poslovenčeno. Mogoče: NEKOČ, ali PRED DNEVI... Me prav zanima, kaj bo breza rekla. NEKI DAN pomeni par dni nazaj, vsaj 3-4, ni včeraj, in ne predvčerašnjim, spet pa ni tako daleč nazaj.
Hvala MAKI, za nasvete. Že sam sem obtičal pri rdečem znaku. Vem, da gre za proste dneve, praznike. Včasih, ko so sobote bile delovne, se mi zdi, da so prostim dejali rdeče sobote (morda se motim). Razmislim tudi o drugem tvojem predlogu. Je pa res, da sem kolebal, ali naj čim bolj dobesedno prevajam tam, kjer se to da, ali naj zadevo morda priredim. Se učim ... ;)
Morda namesto Rdeči dnevi lahko uporabiš tudi rdeča polja na koledarju, "me nahaja lenoba" se mi zdi preveč dobesedno, tega izraza v slovenščini ne uporabljamo, lahko bi rekel: "me prime lenoba."
Podobno je s "pridejo razne ovire," si mislil "naletim na ovire"?
Ja, tista z nekoč nekdo reče je ustreznejša od prejšnje verzije.
Tudi meni se zdi pesem zanimiva, predvsem, ker sproža vrsto slik in simbolov - in konec je zelo učinkovit: uvid, da hiša zida človeka, ne on hiše.
Jabolko pozdravljen, isti hip kot ti sem tudi sama prevajala tole pesem in, ko sem jo hotela objaviti, si me prehitel. Potem sem se lotile one druge, ki je bila malce kasneje objavljena. Morda je zanimiv moj prevod:
Več let zidam hišo. Počasi, opeka za opeko, zdaj eno, drugič dve al´ tri. Nikoli ne počivam, pride praznik, rdeča črka na koledarju, me zagrabe lenoba, zamorjernost, pridejo različne ovire, a vseeno, hiša raste. Mislim - zid, strehe nima- nisem bil tako uspešen. Naj bo, saj je še čas. Ljudje gledajo, se čudijo, otipavajo opeko. Ljudje, kot ljudje svetujejo, hvalijo, kritizirajo, naveličani so gledanja nedokončane gradnje.
Nekega dne nekdo reče: Kaj vam je ljudje? Ne zida on hiše, hiša zida njega.!
Ana, hvala za ideje tudi tebi. Mislim, da tista dva verza res zvenita nekoliko nenavadno, celo smešno, zdaj, ko berem tvojo različico. To zagotovo uporabim. Nisi pa me stoodstotno prepričala z "rdečimi polji". No, roko na srce, tudi "rdeči dnevi" ne zvenijo hudo prepričljivo - prej komunistično ... ;) Zanimiva mi je Ivanina kombinacija "dve al' tri". Hm, pri prevodu pravzaprav ne veš, ali se čim bolj držati dobesedne forme ali pač ne. A kot MAKI pravi, počakajmo na brezo ...
Aja, Ivana, zdi se mi, da vrstice "No, bude dana kad odmaram" ne moremo prevesti kot "Nikoli ne počivam". Mislim, da je pravilno v smislu "so dnevi, ko počivam".
Sicer pa bi mi zdaj najbolj dišala tale različica:
Že leta zidam hišo. Počasi, zidak za zidakom, včasih enega, drugič dva al' tri. A pridejo dnevi, ko počivam, pride praznik, rdeča polja??? v koledarju, me prime lenoba, utrujenost, naletim na ovire, a vseeno, hiša raste, mislim – zidovi, strehe nima – nisem prišel tako daleč, pa kaj, še je čas. Ljudje gledajo, se čudijo, tipajo z rokami zidake, ljudje ko' ljudje, svetujejo, hvalijo, kritizirajo, naveličani gledati – nikdar konca. Nekoč nekdo reče: Kaj vam je, ljudje! Ne zida on hiše, hiša zida njega!
Bravo, Maki, odlična pesem! Evo še moj poskus prevoda:
Že leta zidam hišo. Počasi, opeko po opeko, včasih eno, drugič dve, tri. No, so tudi dnevi, ko počivam, pride praznik, in tudi kakšna sveta črka v koledarju, pride lenoba, utrujenost, ali pa naletim na oviro, a hiša, vseeno raste, mislim, rastejo zidovi - strehe nima, še tako daleč nisem prišel, saj, ima še dovolj časa. Ljudje gledajo, se čudijo, tipajo opeke, otipavajo z rokami, kot ponavadi (ali pa - kot vedno, kot zmeraj) ne vem ali se v slov. reče ljudje kot ljudje, ko se misli da se pri ljudeh nič ne spreminja v smislu vtikanja v tuje zadeve) svetujejo, hvale, kritizirajo, gledajo, se dolgočasijo – nikoli konca. Pred kratkim nekdo reče: Kaj vam je, ljudje?! Ne zida on hiše, hiša zida njega!
Maki, v originalu imaš: No, bude dana kad odmaram ... Tisto No, bi mogoče bilo dobro popraviti, mi diši po "lažnem prijatelju" :-)), bolj pristno bi bilo, če bi napisal: Ma, bude dana i kad odmaram, ali nekaj podobnega.
Breza, hvala ti. Upam, da je Jabolko videl i da bo primerjal, popravljal, dozidaval...
Kar se tiče drugega posta, hmm, ne vem - nekako mi bolj diši NO, kot MA, (mogoče se v hrvaščini manj uporablja kot v srbščini?) bom pa še razmislil, mogoče dozori nekaj čisto novega.
Hm, Breza. Podal bom svoje mnenje, a vseeno bi rad še slišal uredništvo, kaj poreče.
opeka - bolj se nagibam zidaku, ki se mi zdi bolj univerzalen pri gradnji (star dobri cigel). Opeka bi naj bila žgana (se mi zdi, a ne bom pametoval, ker nisem iz te stroke) in kot vem, se vsaj "kletne glihe" gradijo iz betonskih zidakov :)
no, bude dana ... - po mojem mnenju v slovenskem jeziku redko uporabljamo to besedno zvezo, zato bi se ji jaz izognil
sveta črka v koledarju ... kaj pa vem, zelo všečen mi je Anin predlog
ljudje kot ljudje ... tudi mi tako rečemo - "apostrofiral" sem, da bi se približal izvirniku
Jabolko, prav je, da podaš svoje mnenje, zato imamo delavnice :-). Rada bi, da razumeš, da jaz nisem popravljala tvojega prevoda, temveč sem napisala svoj prevod, na Makijevo željo. Opeka, ali pa zidak ima isti pomen, prevajalec pa izbira besede, ki so njemu osebno bližje in s tem ni nič narobe (pomen izvirnika ostane nespremenjen!)
No, bude dana.., ko prebiramo bolj površno, pa pride do zmede ;-), ker v tem postu, ko sem govorila o tem, sem mislila na Makijev izvirnik, ne na prevode, ker vem, da te besedne zveze sploh ni v slovenščini.
Ker nisem vedela, ali se tudi v slovenščini uporablja izraz "Ljudje, kot ljudje) sem uporabila drugi izraz in se v oklepaju spraševala (vas) ali se tudi v slovenščini reče - ljudje, kot ljudje in če se, je fajn, da ostane tako kot je v izvirniku.
Vse drugo so le prevajalske nianse, ki jih eni drugima moramo dovoliti in spoštovati.
Maki, mogoče res, da se pri vam uporablja No in če je tako, se ti opravičujem, meni se je zdelo kot "lažni prijatelj", ki je nam, dvojezičnim avtorjem tako blizu in se nehote vrine, vem pa, da se pri nam ne uporablja.
Breza, Hvala ti za izcrpno razlago - verjamem, da bo marsikomu pomagala.
Kar se tiče besede NO, ja, uporablja se. Najde se tudi v SRPSKOHRVATSKO-ENGLESKOM REČNIKU (Morton Benson uz saradnju Biljane Šljivić-Šimšić, drugo prerađeno i dopunjeno izdanje - Prosveta Beograd).